Članki

Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma

Kakšen bi bil optimalen režim neoadjuvantnega zdravljenja za bolnike z resektabilnim melanomom z visokim tveganjem? Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Odgovore ponujata nedavno objavljeni raziskavi.

10. 6. 2024
pHARMONIA + JOHNSON & JOHNSON

Novi upi pri zdravljenju PAH s specifičnimi zdravili

Mineva dobrih 50 let od prvega svetovnega simpozija o pljučni hipertenziji v Nici leta 1973. Takrat specifičnih zdravil ni bilo na voljo, bolniki s pljučno hipertenzijo so bili zdravljeni le podporno, ko se je razvilo desnostransko srčno popuščanje. Pred ero specifičnih zdravil je bila mediana preživetja 2,8 leta. S prihodom specifičnih zdravil se je preživetje pomembno podaljšalo, najmanj za dva- do trikrat, pri bolnikih, ki so slabo odzivni na specifično terapijo, pa vedno prihaja v poštev presoja o transplantaciji pljuč.

27. 5. 2024
OKROGLA MIZA

Novi izzivi in priložnosti v spremljanju

Na 35. Onkološkem vikendu so udeleženci skupaj s predstavnicama Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Vesno Homar, dr. med., in asist. Matejo Kokalj Kokot, dr. med., razpravljali o potrebnih rešitvah, ki bi še izboljšale obravnavo bolnikov z rakom po končanem zdravljenju. Na katere izzive bo za kakovost in varnost spremljanja še treba odgovoriti?

23. 5. 2024

Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe

Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.

21. 5. 2024

Bo farmakološko zdravljenje debelosti standard tudi pri otrocih?

Zdravljenje debelosti z zdravili je vse bolj učinkovito in se približuje učinkovitosti metabolne kirurgije. Tako je izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, napovedal prihodnost farmakološke obravnave odraslih in vse bolj tudi mladoletnikov z izrazito debelostjo. Katere skupine izrazito debelih otrok naj bi na terciarnem nivoju obravnavali čim prej?

21. 5. 2024

Pregledali bi lahko še več bolnikov

Diabetična retinopatija je vodilni vzrok slabovidnosti in slepote med delovno aktivno populacijo. S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zmanjšamo za več kot 90 %. V Sloveniji je bil v ta namen leta 2016 vzpostavljen nacionalni program presejanja diabetične retinopatije. Ta vključuje devet regijskih centrov, v katere lahko osebni zdravniki ali diabetologi v skladu s smernicami napotijo bolnike s sladkorno boleznijo. Tako se je bistveno olajšala in skrajšala dostopnost prvega ali kontrolnega usmerjenega očesnega pregleda. Piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.

17. 5. 2024

Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?

Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.

16. 4. 2024

Pogled v register bolnikov z luskavico

Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?

10. 4. 2024

Kako luskavica vpliva na rodnost in izide nosečnosti

Približno polovica oseb z luskavico so ženske v rodni dobi. Ali bolezen posega tudi v izide nosečnosti? Povezavo so ugotavljali britanski raziskovalci v doslej največji tovrstni raziskavi, rezultate pa so pred dnevi objavili v reviji JAMA Dermatology.

10. 4. 2024

Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili

Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.

10. 4. 2024

Kako je poskrbljeno za slovenske bolnike s psoriatičnim artritisom?

Izsledki evropskih raziskav kažejo, da bolniki s psoriatičnim artritisom kljub dobrim možnostim sodobnega zdravljenja niso optimalno obravnavani. Kam se uvršča Slovenija in kako uspešno se pri nas povezujeta stroki, odgovorni za skrb bolnikov s psoriatičnim artritisom, je ocenil specialist interne medicine in revmatologije Dean Sinožič, dr. med., iz SB Celje.

10. 4. 2024

Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?

V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

10. 4. 2024

IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno

Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.

27. 3. 2024

Kdo se boji sprememb?

Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?

27. 3. 2024

Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče

Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?

27. 3. 2024

Zadržanosti do PBZ je konec

Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?

27. 3. 2024

Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa

O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.

27. 3. 2024
VELIKI 4 - JAMA

Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka

Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.

27. 3. 2024

Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje

Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo, in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.

27. 3. 2024

Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?

Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?

27. 3. 2024

Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?

Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.

27. 3. 2024

Učinki zdravljenja MS že vidni v populaciji

Po podatkih švedskega registra se število bolnikov s sekundarno napredujočo multiplo sklerozo (MS) zmanjšuje, kar lahko pripišemo zgodnjemu in odločnemu zdravljenju z visoko učinkovitimi zdravili. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, je povzel še nekaj drugih novic pri obravnavi MS. Med njimi sta strategija zdravljenja nosečnic in doječih mater ter zgodnejša prepoznava tihega napredovanja nevrološke prizadetosti.

27. 3. 2024
VELIKI 4 - British Medical Journal

Umrljivost žensk z obporodno depresijo

Obporodna depresija je povezana s povečanim tveganjem za smrt iz kateregakoli vzroka, so ugotovili avtorji populacijske raziskave, ki je temeljila na podatkih iz švedskih nacionalnih registrov. Njihovi izsledki so bili objavljeni v reviji BMJ.

27. 3. 2024

Nove smernice: spremembe v zdravljenju DVCBL

Januarja je Onkološki inštitut Ljubljana izdal nova priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi. Povzemamo sveže podatke o incidenci bolezni in predstavljamo novosti pri zdravljenju najpogostejšega ne-Hodgkinovega limfoma – difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCBL).

27. 3. 2024
Diagnoza

Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja

Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.

27. 3. 2024

Povišane vrednosti transaminaz lahko kažejo na LAL-D

O odkrivanju močno poddiagnosticirane, a najpogostejše življenje ogrožajoče prirojene presnovne motnje ter o tem, kako lahko z nadaljnjim genetskim testiranjem odkrijemo tudi redke oblike dislipidemije, kot je pomanjkanje lizosomske kisle lipaze (LAL-D), je govoril izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

27. 3. 2024
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Pljučna hipertenzija – dolga pot do diagnoze

29. 5. 2024

Beseda je najmočnejše orožje

27. 3. 2024

Novosti v obravnavi arterijske hipertenzije

27. 3. 2024

Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje

27. 3. 2024

Kako predelati disfunkcionalno shranjenje spomine?

27. 3. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.