Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
Gledano skozi prizmo zdravljenja srčnega popuščanja, je to leto prelomno in končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov. Glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic je strnil specialist kardiologije in vaskularne ter interne medicine doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na letošnjih Schrottovih dnevih so odmevala dognanja o njihovih koristih. Njihov mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi pri sladkorni bolezni tipa 2 je predstavila specialistka interne medicine Maja Navodnik Preložnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji
Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Podporno zdravljenje z MRA
Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA) so še vedno ena od temeljnih skupin zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. V času trenutnega oteženega dostopa do zdravnika pa je zelo pomembno, da posebno pozornost posvetimo prepoznavanju in obvladovanju morebitnih neželenih učinkov tega zdravljenja, poudarja specialist interne medicine prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Ključna sta zgodnja diagnoza in zdravljenje
Čeprav velja za redko, je razširjenost amiloidne transtiretinske kardiomiopatije (ATTR-CM), ki je resna bolezen, verjetno podcenjena, saj pogosto ostane neprepoznana. Klinična slika je heterogena, prekrivajo se simptomi in znaki prizadetosti srca, živčevja in mišično-skeletnega sistema. Bolezen je podobna drugim, pogostejšim boleznim srca in ožilja, kar še dodatno otežuje prepoznavo. Pa vendar lahko zdravnik ob povečanem zavedanju in s pomočjo opozorilnih znakov že zgodaj posumi na ATTR-CM.
Zgodaj ujeti bolezen
Transtiretinska amiloidna kardiomiopatija je sicer počasi napredujoča bolezen, vendar je kronična in v končni fazi povzroča terminalno srčno popuščanje, kar vodi v skrajšanje življenjske dobe bolnika. Z zdravljenjem, ki je na voljo od letos, se pomembno izboljšata preživetje in kakovost življenja, pa tudi funkcionalni status upada bistveno počasneje.
Čakamo napredek za vse bolnike
Specialisti družinske medicine pozdravljajo nove možnosti zdravljenja srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem. »Žal pa je skupina bolnikov z ohranjenim iztisnim deležem, ki jim z novimi spoznanji še ne moremo tako dobro pomagati, bistveno večja,« ugotavlja spec. družinske medicine prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.
Novosti o rabi NOAK pri zdravljenju atrijske fibrilacije
Čeprav se je s prihodom neposrednih oralnih antikoagulantov (NOAK) zdelo, da antikoagulantnih ambulant ne bomo več potrebovali, novejši izsledki, predstavljeni na nedavnem kongresu EHRA 2021, kažejo, da je obravnava bolnikov, ki prejemajo NOAK, zahtevna. Piše specialist kardiologije doc. dr. David Žižek, dr. med.
Aktualna revija
