Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa
Po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor je Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.
Preprečevanje VTE pri hospitaliziranih internističnih bolnikih
Venski trombembolizmi (VTE) pri hospitaliziranih bolnikih so eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Preprečevalno zdravljenje je varno in učinkovito, a se glede na objavljene podatke in tudi glede na podatke slovenske presečne analize premalo uporablja. Za zgodnjo diagnozo in zdravljenje je zelo pomembno prepoznavanje znakov in simptomov tromboze, hkrati s prepoznavanjem dejavnikov tveganja za razvoj tromboze pri posameznem bolniku, tako da za vsakega bolnika izberemo ustrezno preprečevalno zdravljenje.
Kje je še 15 bolnikov z AHP?
Zaradi nespecifičnih simptomov akutno hepatično porfirijo pogosto napačno opredelimo. Bolnikom, ki »tavajo« po urgencah in od specialista do specialista, pripisujemo sindrom razdražljivega črevesja, Crohnovo bolezen, endometriozo, dismenorejo, polinevropatijo ... Izčrpavajoči akutni napadi, ki so lahko smrtno nevarni, so neredko neustrezno zdravljeni, tudi kirurško.
Obrat antikoagulacijske aktivnosti pri akutni IMK
Kako ukrepati pri zdravljenju bolnikov na dabigatranu z akutno ishemično možgansko kapjo (IMK) in pri bolnikih z znotrajlobanjsko krvavitvijo (ZLK), smo predlagali v algoritmu, ki smo ga objavili v publikaciji Journal of Thrombosis and Thrombolysis.
Najpomembnejši premiki leta 2022 pri zdravljenju raka prostate
Letošnje leto je bilo izjemno, meni dr. Jason Hafron, dr. med., spec. urologije iz Kliničnega centra Beaumont Royal Oak v Michiganu, ZDA. Naredili smo težko pričakovane korake naprej pri preživetju bolnikov z napredovalim rakom prostate. Katere raziskave so spremenile klinično prakso in kako optimistični so načrti za leto, ki sledi?
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov.
Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
Označevalec, ki napove tveganje za težek potek covida-19
Ali se lahko med bolniki, ki prebolevajo covid-19, prepozna tiste, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in huda poslabšanja? Specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis, pravi, da lahko. V videu pove, pri katerih bolnikih je smiselno opraviti kateri test, in kako glede na rezultate obravnavati bolnika.
Nujna obravnava odraslega bolnika ob krvavitvi
Kljub profilaktičnemu zdravljenju hemofilije A in B bolniki še vedno lahko utrpijo spontane ali sprožene krvavitve, denimo ob poškodbah. V tem primeru je potrebna urgentna obravnava. Specialistka interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., iz UKC Ljubljana je s praktičnimi napotki opremila temeljne štiri korake urgentne obravnave.
Andeksanet alfa učinkovit pri bolnikih s hudo krvavitvijo
Andeksanet alfa je novo zdravilo, ki nevtralizira antikoagulacijski učinek zaviralcev faktorja Xa. Revija New England Journal of Medicine je objavila podatke iz raziskave ANNEXA-4 o dobri učinkovitosti andeksaneta alfa pri bolnikih, ki so ob zdravljenju z zaviralci faktorja Xa doživeli hudo krvavitev.
Dolg delavnik se lahko izteče v možgansko kap
Stereotip o preobremenjenih zaposlenih, ki jih navsezadnje doleti srčni infarkt, je zelo razširjen. To pa ni daleč od resnice, le da je najverjetnejši izid drugačen: predolg delavnik bolj poveča nevarnost za možgansko kap kot za koronarno bolezen srca (KBS). O tem govori metaanaliza objavljenih in neobjavljenih študij iz Evrope, ZDA in Avstralije v reviji The Lancet.
Izgorelost: hoja po robu
V največjo stisko jo spravi občutek nemoči, ko kljub vsemu svojemu trudu bolniku ne more pomagati. Vedno jo pretrese srečanje s smrtjo in trpljenje bližnjih ob izgubi. Ne glede na doživeto pa mora biti urgentna zdravnica takoj pripravljena za naslednje posredovanje.
Aktualna revija
