Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov.
Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
Označevalec, ki napove tveganje za težek potek covida-19
Ali se lahko med bolniki, ki prebolevajo covid-19, prepozna tiste, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in huda poslabšanja? Specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis, pravi, da lahko. V videu pove, pri katerih bolnikih je smiselno opraviti kateri test, in kako glede na rezultate obravnavati bolnika.
Nujna obravnava odraslega bolnika ob krvavitvi
Kljub profilaktičnemu zdravljenju hemofilije A in B bolniki še vedno lahko utrpijo spontane ali sprožene krvavitve, denimo ob poškodbah. V tem primeru je potrebna urgentna obravnava. Specialistka interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., iz UKC Ljubljana je s praktičnimi napotki opremila temeljne štiri korake urgentne obravnave.
Andeksanet alfa učinkovit pri bolnikih s hudo krvavitvijo
Andeksanet alfa je novo zdravilo, ki nevtralizira antikoagulacijski učinek zaviralcev faktorja Xa. Revija New England Journal of Medicine je objavila podatke iz raziskave ANNEXA-4 o dobri učinkovitosti andeksaneta alfa pri bolnikih, ki so ob zdravljenju z zaviralci faktorja Xa doživeli hudo krvavitev.
Dolg delavnik se lahko izteče v možgansko kap
Stereotip o preobremenjenih zaposlenih, ki jih navsezadnje doleti srčni infarkt, je zelo razširjen. To pa ni daleč od resnice, le da je najverjetnejši izid drugačen: predolg delavnik bolj poveča nevarnost za možgansko kap kot za koronarno bolezen srca (KBS). O tem govori metaanaliza objavljenih in neobjavljenih študij iz Evrope, ZDA in Avstralije v reviji The Lancet.
Izgorelost: hoja po robu
V največjo stisko jo spravi občutek nemoči, ko kljub vsemu svojemu trudu bolniku ne more pomagati. Vedno jo pretrese srečanje s smrtjo in trpljenje bližnjih ob izgubi. Ne glede na doživeto pa mora biti urgentna zdravnica takoj pripravljena za naslednje posredovanje.
Aktualna revija
