Za bolne otroke je v Sloveniji dobro poskrbljeno!
Spadam še v generacijo pediatrov, ki je bila zaposlena na stari pediatrični kliniki pri Ljubljanici, kar pomeni, da piše te vrstice izkušen, že deloma sivolas zdravnik, ki zato lahko razpravlja o medicini v Sloveniji in primerja razmere pri zdravljenju otrok v zadnjih dekadah.
Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Gensko zdravljenje v klinični realnosti
»Gensko zdravljenje je del klinične realnosti. Vsako leto lahko pričakujemo kakšno novo gensko TERAPIJO. Pomembno je, da prepoznavamo bolnike, ki so primerni za to zdravljenje, jih zdravimo in tudi vodimo na vseh nivojih,« je v uvodnem predavanju v sklop o genskem zdravljenju na letošnjih Derčevih dnevih navdušujoče povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Klinična slika in zdravljenje MIS-C
Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.
Gojiti empatijo do soljudi, sodelavcev in bolnikov
Kako bodo posledice sodobnega življenja krojile prihodnjo obravnavo otrok in kako pomembna je komunikacija pri zdravniškem delu, ki še vedno ostaja izziv zdravniškega poklica, nam je zaupal Tadej Jalšovec, dr. med., zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Približuje se koncu specializacije iz pediatrije, ki ga je pritegnila, ker so otroci iskreni bolniki z veliko domišljije in velikim potencialom za ozdravitev.
Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni
»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Kaj prinaša druga širitev presejalnega programa?
V začetku leta 2022 se načrtuje druga širitev presejanja novorojenčkov. Poleg presejanja za 17 prirojenih bolezni presnove, ki so v programu od leta 2018, in presejanja za fenilketonurijo in kongenitalni hipotiroidizem, ki se izvaja že več kot 30 let, bi se tako presejalo še za spinalno mišično atrofijo (SMA), težke prirojene okvare imunosti (POI), cistično fibrozo (CF) in kongenitalno adrenalno hiperplazijo (KAH).
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Aktualna revija
