Joie de vivre

Materinstvo

Marec zaznamujeta dva praznika žensk. Tokratni literatni izbor se osredinja na drugega – materinski dan, ki v javni prostor ponavadi umešča le podobe srečnega materinstva. Leposlovje pa opozarja še na druge, pogosto prezrte in neizživete podobe: matere, ki jih nova vloga utesnjuje; ženske, ki bi rade postale mame, pa ne morejo; mame, ki jim je umrl otrok; ženske, ki so postale darovalke jajčnih celic ali nadomestne matere … Čtiva ni malo.

Plašč iz besed

Včasih nas zazebe do srca. Čeprav se nam ob tem naježi koža, občutek ni vezan na zunanjo temperaturo, temveč na slabo novico, pretresljivo spoznanje, razočaranje … Ob začetnem šoku se dobro obnesejo ukrepi za preganjanje dejanskega mraza: topla odeja, vroč čaj, dolg objem …, nato pa je treba globlje, po plašč iz besed. Ne praznih, posplošenih floskul, temveč premišljenih besed, ki stvari postavijo v pravo perspektivo. Če imamo koga, ki ...

Minljivost

Jeseni, ko je ležernih dopustniških dni nepreklicno konec, se rado zgodi, da nas posrka vrtinec vsakdanjih obveznosti, iz katerega ni videti izhoda. Znajdemo se na tanki meji med tem, da obvladujemo svoj čas, in tem, da čas obvladuje nas. Čas za branje postane redka dobrina. A prav knjige, ki govorijo o času, nam pomagajo razumeti, da čas kljub vsem našim naporom, da bi mu gospodovali, ...

Neulovljivi zen

Ob vsakodnevni naglici se včasih kot fatamorgana prikazuje podoba poletne idile: ležalnik v senci dehtečega borovca, pred očmi morje, ugodnih 27 stopinj z osvežilno spremljavo sredozemskega vetrca. Mi na ležalniku, sproščeni, s preobiljem časa, zatopljeni v dobro knjigo. Čeprav se dopust zdi nedoumljivo daleč, prej ko slej izza oblaka posije žarek brezskrbnih prostih dni. Idila je torej tu – spokojnosti pa od nikoder. Že kaj kmalu ugotovimo, da čas za branje sicer je, ...

Kritično branje medicinskih člankov

Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?

Kako predelati disfunkcionalno shranjenje spomine?

EMDR je psihoterapevtska metoda, ki se je konec 20. stoletja uveljavila v zdravljenju posledic travme. Do danes je postala priznana tehnika integrativne psihoterapije za zdravljenje PTSD. O izkušnjah z EMDR, njenih prednostih in izzivih, smo se pogovarjali z dr. Vesno Bogdanović, dr. med., spec. psihiatrije, analitično psihoterapevtko in EMDR-terapevtko iz Beograda.

Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec

Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.

Družinski vozli

Pred kratkim sem v neki knjigi prebrala misel, da so v našem življenju najmočnejše tiste vezi, ki nas povezujejo s starši ter drugimi bližnjimi in daljnimi sorodniki, pa če je to po naši volji ali ne. Če so družinske vezi zdrave in trdne, pripomorejo k notranjemu miru. Če so skrhane in so bolj vozli kot vezi, povzročajo skrbi. Tudi odsotnost odnosov tam, kjer bi morali biti, je lahko zelo obremenjujoča. Napeti, nerazčiščeni in porušeni odnosi v družini ter skrivna družinska zgodovina so ...

Črni humor kot močna obramba

Podoživljanje tragičnih dogodkov in negativnih čustev pacientov zdravnike in medicinske sestre na dolgi rok vodi do nezdravih razvad in odvisnosti, depresivnih motenj, izgorelosti in prezasičenosti. Željko Ćurić, dr. med., spec. psihiatrije, je spregovoril o tabuiziranih vsakodnevnih razbremenitvah in o dolgoročnem pomenu zdravega pogleda na trpljenje drugih.

Namigovanja

Namigi niso rezervirani le za posebne situacije, v resnici so del naše vsakdanje komunikacije. Koliko svojih želja ali zahtev v resnici sporočimo neposredno? Kaj storimo, ko nekomu ne smemo izdati skrivnosti, ampak vseeno želimo, da jo oseba nekako »ugane sama«? Namigujemo! Meni najljubša so tista namigovanja, ki jih najdem v knjigah. Spretno napisana knjiga zna namige ustrezno dozirati: ...

Brez maligne hierarhije

Luka Puzigaća, dr. med., specializant onkologije z radioterapijo, je mednarodno priznan razvijalec videoiger. Njegov srednješolski hobi je prerastel v kariero, ki mu ponuja svobodo, fleksibilnost in še marsikaj, česar v medicini ne najde. 32-letnik, ki se poglobljeno posveča paliativni oskrbi in klinični prehrani, je kritičen do nezdravih odnosov v kliničnem okolju. Rad ima medicino, rad ima tudi ...

Sopranistka z izostrenim posluhom za sveder

Nadia Ternifi, dr. dent. med., specializantka zobne in čeljustne ortopedije, ni samo zobozdravnica, ampak tudi sopranistka, diplomantka solopetja na Akademiji za glasbo. Obožuje francosko kulturo, njene korenine pa segajo tudi v severno Afriko. Govori in poje v francoščini in nemščini. Najboljše darilo, ki ga je dobila od staršev, je bil električni klavir, še danes pa skupaj spremljajo Tour de France.

Ožgano s pomenom

Rada imam knjige, ki vedo več od mene in me učijo. Knjige, ki me ustavijo in mi podarijo trenutek, v katerem bivam, prežet z zgodbami o neštetih trenutkih, ničnih in vsemogočnih. Rada imam, ko me »sezujejo«, mi širijo vidike in dihalni sistem. Knjige, ki me nasmejejo, sprostijo, pretresejo, ganejo, spametujejo, tiste, ki se z menoj zabavajo, in one, ki me budijo v čutenje. Kričijo skozi šepet in ...

Kdo postavlja (pre) visoka pričakovanja?

Sindrom vsiljivca ali prevaranta (ang. Impostor syndrome) je notranji mehanizem, ki ga poganjajo protislovja. Občutijo ga namreč tudi zelo uspešni posamezniki, ki jih lastni dosežki in presežki nikoli zares ne razveselijo in zadovoljijo. Verjamejo, da je njihov uspeh posledica naključij, da si ga niso zaslužili, pogosto se počutijo kot prevaranti.

Vsestranske sopotnice

Zakaj vzeti knjigo na dopust? No, za branje, vsekakor. Za tiho naslajanje nad tem, da imamo čas za to. Za potepanje po drugih krajih, tujih dogodivščinah in lažje soočanje z lastnim svetom. Za tisto najslajše dremanje in drsenje v spanec, ko nam knjiga sama leže v naročje. Za zasilen vzglavnik na plaži. Za dopolnitev stila, ker, priznajmo si, knjiga je danes pravi retro dodatek ...

Halucinira, ni pa človek

Chat GPT, drugi pogovorni roboti in orodja, ki zmorejo iz slike ustvariti njen opis in nato iz besedila glasbo, so v zadnjih mesecih osupnili javnost. Od pojava svetovnega spleta dalje ni še nič tako pretreslo naših življenj. Kaj prinaša prihodnost, ne zna napovedati nihče, jasno je le, da bodo naša življenja postala drugačna.

Svoboda in meje v zdravniškem okolju

»V preteklosti so bile mehke teme, komunikacija in postavljanje meja, v medicinskem okolju zapostavljene. Tega se na medicinski fakulteti do nedavnega nismo učili, zato je bilo iz omenjenega naslova precej težav, zapletov in tožb, saj zdravniki nismo bili usposobljeni za veščo komunikacijo z bolniki, svojci in kolegi. Bili smo prepuščeni sami sebi,« je povedal Damijan Perne, dr. med.

Prebujanje

Se vas loteva spomladanska utrujenost? Vam kihanje, nahod in oblačenje vseh teh odvečnih jutranjih plaščev trenirajo živce? Pa muhasto vreme, ta nadloga? Nič ne de. Danes je nov dan in jutri bo menda spet. Vsak naslednji bo malo daljši, svetlejši in toplejši. Vanje vas želijo pospremiti naslednje knjige, v katerih se razpirajo češnjevi cvetovi, rastejo počitniške hišice in brzijo nočni vlaki. Ste pripravljeni? Najlepše se šele začenja.

Tukaj in zdaj

Naj bodo prazniki polni! Veselja, iskrivih nasmehov, potrpljenja, humorja, sočutja, miru. Naj malo upočasnimo, postojimo, ne le v vrsti pred blagajno, ampak navznoter, sami s seboj. Včasih nam leto tako bliskovito spolzi skozi prste – pade sneg, pride maj, pride spet jesen … Tisoče in tisoče let. Vmes pa mi, kratkotrajni vesoljni pojavi ....

Jesensko listje, kam hitiš …

Je res že jesen? Tako kmalu? Tako kmalu. V dovršenem ritmu narave, ne glede na našo (ne-)pripravljenost. Veličastje pridelkov, šelestenje porumenelih in krvavo rjavih listov, hladne meglice, arhitekturni podvigi živali, ki gradijo zimska domovanja. Ko s toplo skodelico v dlaneh pogledam vse to, me nič več ne skrbi vse krajši dan in ugotovitev, da spet nimam primerne obutve za dež.

Izžrebanci nagradne igre pHARMONIA

Nega besed

Ustna higiena poleg krtačenja, nitkanja in negovanja zob vključuje tudi izbiro, rabo in akrobatiko besed. Te so nam vselej na umu, včasih ga prehitevajo in se drugič obotavljaje spotikajo za njim, pri tem pa po navadi izražajo veliko več, kot smo se namenili povedati. Besede imajo svojo barvo, ton, obline in ostrine ter silno moč. Ko jih izgovarjamo, odsevajo del nas, in ko jih beremo, del nas šele postajajo ...

Redki primerki

Te dni se sprašujem, kaj pomeni redkost. Ko ne gre po magistrali, misli spakirajo sendvič in peš zavijejo v bližnje ulice. Razbiram table ob poti. Maloštevilnost, posebnost, drugačnost? Okrog mene se začnejo sprehajati najbolj nenavadni trenutki in zgodbe, najbolj nevsakdanji ljudje, kar sem jih kdaj spoznala, in na lepem nisem več sama. Vse več nas je in kar še in še prihajajo. Barve postajajo gostejše ...

Zlomi svetlobe

Ko človek spoznava, kaj vse ga lahko boli, včasih šele dobro zasluti, koliko ga pravzaprav je. Bolečina ni nekaj, kar bi načeloma zavestno izbrali. Vse bolj spominja na to, da pravzaprav ona izbere nas. Najraje nepredvideno, večkrat tako rekoč mimobežno, a včasih tako silno, da na trenutek ohromi in zamrzne ves svet.

Zakaj imajo lažne informacije tolikšno moč?

Napačne in zavajajoče informacije na področju zdravja so postale globalen izziv, s katerim se bo treba resno ukvarjati. Zakaj in kako? O tem smo se pogovarjali s spec. splošne medicine prof. dr. Igorjem Švabom, dr. med., dekanom Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnikom Katedre za družinsko medicino.