Kako dobro poznate DMD?
Kakšne so genetske značilnosti DMD? Kakšni so koraki diagnoze? Kateri so tipični zapleti bolezni?
Poglobljeno poznavanje DMD preverite v kvizu, ki ga je recenzirala Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
TeleKap – po vodi prideta smrt in življenje
Neznačilno turoben zgodnjeavgustovski večer se preveša v noč. Še eno od preštevilnih neprekinjenih zdravstvenih varstev v zadnjih devetih letih je tokrat drugačno, saj je ravno prejšnjo noč preobilno deževje v zelo kratkem času prenapolnilo vodotoke, ki so se z manično ihto pognali v doline, s seboj prinašali kataklizmično uničenje, odnašali premoženje, pa tudi – gola življenja.
Renesansa v zdravljenju
V zadnjih letih imamo na voljo učinkovita zdravljenja za primarne glavobole, med katerimi prednjači migrena. Tehnološki napredek je omogočil razvoj monoklonskih protiteles in malih molekul za zdravljenje migrene. Dosežek temelji na spoznanju, da je peptid, povezan s kalcitoninom (CGRP), pomemben za pojav migrenske epizode. Piše dr. Marjan Zaletel, dr. med., spec. nevrologije z UKC Ljubljana.
Zdrav slog življenja in upad spominskih funkcij
Nedavne raziskave so pokazale, da dejavniki, ki lahko vplivajo na spomin, vključujejo prisotnost gena ε4 za apolipoprotein E (ApoE), kronične bolezni in tudi življenjski slog. Zadnjemu se sicer namenja vse večja pozornost, a čeprav lahko zdrav življenjski slog zmanjša številna zdravstvena tveganja, se je le malo študij osredotočilo na njegov učinek na spomin.
Personalizirana medicina za najpogostejšo bolečino
Zdravljenje primarnih glavobolov, zlasti migrene, je z odkritjem nove farmakološke tarče izjemno napredovalo. A izzivov pri obravnavi še ni konec. Podatki kažejo, da le eden od treh bolnikov z migreno, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo preventivnega zdravljenja, to tudi prejme. Pomemben dejavnik za neuvedbo profilaktičnega zdravila v našem okolju je otežen dostop do strokovnjakov za glavobole.
Vse Parkinsonove bolezni
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni? Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja spec. nevrologije s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Obrat antikoagulacijske aktivnosti pri akutni IMK
Kako ukrepati pri zdravljenju bolnikov na dabigatranu z akutno ishemično možgansko kapjo (IMK) in pri bolnikih z znotrajlobanjsko krvavitvijo (ZLK), smo predlagali v algoritmu, ki smo ga objavili v publikaciji Journal of Thrombosis and Thrombolysis.
Kje smo in kam gremo v obravnavi multiple skleroze
Za bolnike z multiplo sklerozo (MS) je pri nas dovolj dobro poskrbljeno, meni izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pri recidivno-remitentni MS so na voljo številne terapevtske možnosti, več prostora za izboljšavo je še pri napredujočih oblikah te bolezni.
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni?
Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kam naj stroka usmeri pogled?
Osvežite svoje znanje in spoznajte glavne izzive zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB). Pomembne možnosti za izboljšavo obravnave prinaša ugotovitev, da se za kontinuirano zdravljenje bolniki z napredovalo PB odločijo redkeje, kot bi pričakovali.
Pomembno je prepoznati napredovanje Parkinsonove bolezni
Kako naprej ob izzvenevanju učinka levodope, motoričnih nihanjih in diskinezijah pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo? Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana predstavlja orodja za prepoznavo napredovale faze bolezni, ki narekuje uvedbo kontinuiranega zdravljenja.
Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Obravnava multiple skleroze: kje smo in kam gremo?
Obravnava bolnikov z multiplo sklerozo je v zadnjih desetletjih zelo napredovala, poudarja izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so ključni izzivi v zdravljenju? Bomo v prihodnosti lahko celo preprečevali nastanek te bolezni?
Fabryjeva bolezen skozi vprašanja
Katera kožna sprememba je še posebej značilna za to bolezen? Kako bolezen potrdimo ter kdaj je indicirano nadomestno encimsko zdravljenje? Odgovore smo nanizali v kratkem kvizu, ki ga je recenzirala pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med. s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Migrena pod nadzorom?
Z novejšimi zdravili zadovoljiv učinek profilaktičnega zdravljenja migrene dosežemo pri približno treh četrtinah bolnikov, odličen učinek pa skoraj pri tretjini bolnikov, razlaga doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije, s KO za nevrologijo UKC Ljubljana. Ob dobrem odzivu na profilaktično terapijo bolniki poročajo tudi o boljši učinkovitosti akutnih zdravil.
Svetlejša prihodnost Fabryjeve bolezni?
Bolniki na diagnozo Fabryjeve bolezni čakajo do 20 let. »Čas je za zgodnejše odkrivanje,« poudarja prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Po njegovih besedah lahko diagnostiko pomembno skrajšamo že na primarni ravni, in to celo enostavneje kot kadarkoli doslej.
(Pre)poznate hATTR?
Največji izziv pri dedni obliki transtiretinske amiloidoze (hATTR) ostaja diagnosticiranje bolnikov, saj se na neendemičnih območjih, kamor sodi Slovenija, kaže v zelo heterogeni obliki, poudarja prof. dr. Janez Zidar, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana. Kdaj pomisliti na to redko bolezen?
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Demenca brez motenj spomina
Kontinuirane oblike zdravljenja lahko uvedemo tudi bolnikom z napredovalo Parkinsonovo boleznijo s pridruženim sindromom demence. A pri teh kompleksnih bolnikih lahko uvajanje ali prilagajanje terapije kognitivne težave poslabša. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja povečano zavedanje teh izzivov.
Aktualna revija
