Neugodni življenjski dogodki in psihosocialni stresorji pri FNM
Za funkcijsko nevrološko motnjo (FNM) so značilni simptomi, kot so oslabelost, motnje gibanja in napadi, podobni epileptičnim, ki niso posledica strukturne okvare živčevja. Gre za pogosto in invalidizirajočo motnjo. FNM je bila tradicionalno razumljena kot posledica neugodnih življenjskih izkušenj in drugih stresorjev, v zadnjih letih pa motnjo razumemo v širšem okviru biopsihosocialnih modelov.
CT perfuzija pri odločanju o IVT pri AIMK
V zadnjih letih se je CT perfuzija uveljavila kot pomembno orodje v diagnostiki in selekciji bolnikov za reperfuzijsko zdravljenje, vendar njena dejanska vloga, zlasti v zgodnjem časovnem oknu, ostaja predmet razprav. Kakšne so prednosti in omejitve v klinični praksi? Katera odprta vprašanja o mestu CT perfuzije še ostajajo pri odločanju o intravenski trombolizi (IVT) pri akutni ishemični možganski kapi (AIMK)?
Friedreichova ataksija: najpogostejša dedna ataksija
Čeprav je Friedreichova ataksija najpogostejša dedna ataksija, ostaja diagnostika zaradi heterogene klinične slike zahtevna, zdravljenje pa je bilo dolgo omejeno predvsem na simptomatsko podporo. O kliničnih znakih, diagnostičnih izzivih in sodobni možnosti zdravljenja je na Schrottovih dnevih predavala prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zgodnje prepoznavanje odpira vrata novim terapijam
»Alzheimerjeva bolezen (AB) je biološki dolgoletni nevrodegenerativni proces z značilnimi patološkimi spremembami v možganih. Ta kontinuum vključuje predklinično fazo, blago kognitivno motnjo zaradi AB ter Alzheimerjevo demenco (AD) zaradi AB, pri kateri je kognitivni upad že izrazit in vpliva na vsakodnevno funkcioniranje bolnika,« je na simpoziju Geriatrija razložila Eva Županič, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?
Z Alzheimerjevo boleznijo, najbolj pogostim vzrokom demence, danes v ZDA živi šest milijonov ljudi, število bolnikov pa naj bi se do leta 2050 podvojilo. Tako s podaljševanjem življenjske dobe ohranjanje kognitivnih sposobnosti postaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ker so na voljo le omejene možnosti zdravljenja, se raziskovanje vse bolj usmerja v zgodnje preprečevanje demence, vse več pozornosti pa je namenjene tudi vsakodnevnim prehranskim navadam, kot je uživanje kave in čaja.
AKZ pri akutni možganski kapi – premik paradigme?
Antidoti za antikoagulacijska zdravila (AKZ) so bili razviti za hitro nevtralizacijo antikoagulacijskega učinka ob večjih krvavitvah ali nujnih posegih. V obravnavi akutne možganske kapi pa je njihova vloga postala bistveno bolj kompleksna, saj odločanje ni več univerzalno – zahteva prilagojeno presojo posameznikovega stanja. Piše doc. dr. Senta Frol, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana.
Spanje kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? Odgovarjata prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za motnje spanja.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Ključni poudarki kongresa EHC 2025
Nedavni Evropski kongres o glavobolu (EHC) je postregel z nekaterimi zanimivimi poudarki. O mestu gepantov v akutnem zdravljenju migrene, standardizaciji nevromodulacije, kombinacijah zdravljenja in migreni kot prioriteti zdravstvenih sistemov je spregovorila Nuša Breznik, dr. med., spec. nevrologije s Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
ECTRIMS 2025 o varnosti visoko učinkovitih zdravil
Nove raziskave osvetljujejo vse uspešnejši personalizirani pristop k zdravljenju multiple skleroze (MS), s poudarkom na monoklonskih protitelesih anti-CD20 in dolgoročnem spremljanju tako njihove učinkovitosti kot tudi varnosti. Povzeli smo vsebine kongresa Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave MS (ECTRIMS), posvečene dokazom iz realnega kliničnega okolja.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pot bolnika z migreno: pogled zdravnika družinske medicine na preventivno zdravljenje
Migrena je ena najpogostejših onesposabljajočih nevroloških bolezni, ki funkcionalno in emocionalno prizadene 12 % odrasle populacije prav v posameznikovem delovnem in reproduktivnem obdobju. Zdravnik družinske medicine (ZDM) je prvi zdravnik, s katerim se sreča bolnik z migreno, ta mu predpiše tudi ustrezno zdravilo za zdravljenje akutnih napadov ali terapijo za preprečevanje migrene. Kako pristopiti k preventivnemu zdravljenju, razlaga Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Dolgoročno tveganje za možgansko kap po TIA ali manjši možganski kapi
Bolniki, ki so doživeli tranzitorno ishemično atako (TIA) ali manjšo možgansko kap, imajo visoko dolgoročno tveganje za ponovno možgansko kap, je potrdila metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA.
ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS
Na letošnjem letnem kongresu ECTRIMS so ocenjevali učinke lani sprejetih diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo (MS), pozdravili nove terapevske pristope in utrdili vlogo uveljavljenih visokoučinkovitih zdravil, posebej pa so poudarili pomen zgodnje prepoznave kognitivnih motenj pri bolnikih z MS.
Aktualna revija
