Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Obravnava multiple skleroze: kje smo in kam gremo?
Obravnava bolnikov z multiplo sklerozo je v zadnjih desetletjih zelo napredovala, poudarja izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so ključni izzivi v zdravljenju? Bomo v prihodnosti lahko celo preprečevali nastanek te bolezni?
Fabryjeva bolezen skozi vprašanja
Katera kožna sprememba je še posebej značilna za to bolezen? Kako bolezen potrdimo ter kdaj je indicirano nadomestno encimsko zdravljenje? Odgovore smo nanizali v kratkem kvizu, ki ga je recenzirala pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med. s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Migrena pod nadzorom?
Z novejšimi zdravili zadovoljiv učinek profilaktičnega zdravljenja migrene dosežemo pri približno treh četrtinah bolnikov, odličen učinek pa skoraj pri tretjini bolnikov, razlaga doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije, s KO za nevrologijo UKC Ljubljana. Ob dobrem odzivu na profilaktično terapijo bolniki poročajo tudi o boljši učinkovitosti akutnih zdravil.
Svetlejša prihodnost Fabryjeve bolezni?
Bolniki na diagnozo Fabryjeve bolezni čakajo do 20 let. »Čas je za zgodnejše odkrivanje,« poudarja prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Po njegovih besedah lahko diagnostiko pomembno skrajšamo že na primarni ravni, in to celo enostavneje kot kadarkoli doslej.
(Pre)poznate hATTR?
Največji izziv pri dedni obliki transtiretinske amiloidoze (hATTR) ostaja diagnosticiranje bolnikov, saj se na neendemičnih območjih, kamor sodi Slovenija, kaže v zelo heterogeni obliki, poudarja prof. dr. Janez Zidar, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana. Kdaj pomisliti na to redko bolezen?
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Demenca brez motenj spomina
Kontinuirane oblike zdravljenja lahko uvedemo tudi bolnikom z napredovalo Parkinsonovo boleznijo s pridruženim sindromom demence. A pri teh kompleksnih bolnikih lahko uvajanje ali prilagajanje terapije kognitivne težave poslabša. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja povečano zavedanje teh izzivov.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Apiksaban v zdravljenju tromboze venskih sinusov
Direktni zaviralci faktorja Xa (DOAK) za zdaj še niso zdravila prvega izbora pri bolnikih s trombozo venskih sinusov. Kaj o varnosti in učinkovitosti zdravljenja teh bolnikov z apiksabanom pravijo podatki sistematičnega pregleda primerov in slovenske izkušnje?
Ali (pre)poznate spinalno mišično atrofijo?
Kaj omogoča sodobno zdravljenje in katere terapije so na voljo? Kakšna je klinična slika in kaj bo prinesel program presejanja? Kaj vpliva na klinični izid bolezni? Kratek kviz o spinalni mišični atrofiji je recenzirala Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Napredek pri diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni
Ocena mrežne aktivnosti možganov pri nevrodegenerativnih boleznih bo prispevala pomemben korak k diagnozi, še bolj pa k natančnejši prognozi teh bolnikov. Dodatne dokaze je prinesla nedavna objava v publikaciji Nature Reviews Neurology, kjer vidno avtorsko vlogo nosi slovenska nevrologija.
Korak naprej v zdravljenju migrene
»Zanesljivih številk glede prevalence migrene za Slovenijo nimamo, glede incidence pa letos objavljena analiza NIJZ kaže, da je na primarni in sekundarni ravni letno obravnavanih od osem do devet tisoč bolnikov,« je povedal Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, ki napoveduje novo skupino za migreno specifičnih zdravil, ki se bodo lahko uporabljala tako za akutno kot preventivno zdravljenje.
Nova spoznanja o multipli sklerozi
Kako na potek multiple skleroze (MS) vpliva presaditev krvotvornih matičnih celic? Kakšna so nova spoznanja o preprečevanju MS pri bolnikih z radiološko izoliranim sindromom? Kako pogosto se po prenehanju zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni, ta ponovno aktivira? Kaj pa uporaba zdravil v nosečnosti? Povzemamo nekaj pomembnejših sporočil letošnjega kongresa Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze.
Napovedovanje nevroloških izidov pri novorojenčkih s HIE
Pojav hipoksično-ishemične encefalopatije (HIE) pri novorojenčkih je hudo tveganje za dolgoročno nevrološko prizadetost. Uporaba terapevtske hipotermije kot standardnega zdravljenja je spremenila napovedno vrednost diagnostičnih metod za razvojnonevrološke izide. Kakšna je točnost teh metod?
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Aktualna revija
