Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Izboljšanje zdravljenja po obratu antikoagulacije
Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC), ki se je odvijal maja v Lyonu (Francija), sem v sklopu simpozija o preventivi možganske kapi in atrijski fibrilaciji predavala o uporabi antidotov za neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in izboljšanju zdravljenja teh bolnikov.
Kaj prispeva letošnja novost
V zadnjem desetletju smo bili priča bliskovitemu razvoju novih terapevtskih možnosti, s katerimi učinkovito zmanjšujemo aktivnost multiple skleroze ter posledično napredovanje nevrološke prizadetosti in pojavljanje invalidnosti. Asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana je predstavil, kako se v obstoječ terapevtski nabor umešča novo peroralno zdravilo.
Čimprej uvesti zdravila
Kljub izjemnemu napredku pri zdravljenju recidivno-remitentne multiple skleroze (RRMS) z imunomodulatornimi zdravili pri določenem deležu bolnikov bolezen še vedno lahko sčasoma napreduje v sekundarno progresivno multiplo sklerozo (SPMS). Kaj to pomeni za bolnika in zdravnika, smo se pogovarjali s specialistom nevrologom Jožefom Magdičem, dr. med., iz UKC Maribor.
Ravnovesje med lajšanjem bolečine in neželenimi učinki
Nevropatsko bolečino je pogosto težko obvladovati. Poleg tega lahko bolniki po določenem času razvijejo toleranco za uvedena zdravila. Kako pristopiti k zdravljenju te bolezni, pojasnjuje specialistka anesteziologije in reanimatologije doc. dr. Neli Vintar, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
Ko manjka del slike v sredini
Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) je bolezen, ki jo povzroča okvara v delovanju mitohondrijev – celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Ocenjuje se, da se v populaciji pojavlja pri 1/32.000 do 1/65.000 ljudi, v Sloveniji je teh bolnikov približno 50.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.
Kaj kažejo najnovejši podatki o zaviralcih CGRP?
Zaviralci CGRP za zdravljenje migrene niso več nova zdravila. O njihovi učinkovitosti priča vrsta dokazov iz nadzorovanega kliničnega okolja in klinične prakse. Kaj kažejo najnovejši podatki neposredne primerjave z drugo aktivno učinkovino?
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Možganska kap, kaj pa zdaj?
»Eden ključnih elementov rehabilitacijske oskrbe je dobra organiziranost in usklajenost zdravstvenih služb,« je predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi (MK) na 5. interdisciplinarnem mednarodnem kongresu žilne nevrologije začela doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med., z URI – Soča v sodelovanju s prim. izr. prof. dr. Bredo Jesenšek Papež, dr. med., z IFRM UKC Maribor.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Aktualna revija
