Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Učinki zdravljenja MS že vidni v populaciji
Po podatkih švedskega registra se število bolnikov s sekundarno napredujočo multiplo sklerozo (MS) zmanjšuje, kar lahko pripišemo zgodnjemu in odločnemu zdravljenju z visoko učinkovitimi zdravili. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, je povzel še nekaj drugih novic pri obravnavi MS. Med njimi sta strategija zdravljenja nosečnic in doječih mater ter zgodnejša prepoznava tihega napredovanja nevrološke prizadetosti.
Zdravljenje solitarnega migrirajočega eritema
Solitarni migrirajoči eritem (erythema migrans) je najpogostejša oblika lymske borelioze. Doksiciklin za 10 dni je v trenutnih smernicah prvi izbor antibiotičnega zdravljenja solitarnega migrirajočega eritema. Slovenska skupina raziskovalcev se je prva lotila proučevanja učinkovitosti krajšega zdravljenja in izsledke objavila v reviji Lancet Infectious Diseases.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Dobrodošla novost za bolnike z migreno
Po raziskavah vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno, poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Imunska trombocitopenija in akutna IMK
Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.
Kognitivni upad kot rastoč izziv
Kako naj ob stopnjevanju motoričnih znakov Parkinsonove bolezni zdravimo še bolnikovo omejeno pozornost, psihomotorno upočasnjenost, prizadet delovni spomin, tudi psihiatrične zaplete? Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, piše tudi o pomenu prepoznave iatrogene kognitivne motnje.
Zakaj bolniki odlašajo?
Gre za strah pred invazivnostjo uvajanja novega zdravljenja in njegovimi morebitnimi zapleti? Ali morda za strah pred spremembo življenjskega sloga in preveliko obremenitvijo svojcev? To so najverjetnejši razlogi, zakaj nezanemarljiv delež bolnikov odlaga ali težko sprejme odločitev za kontinuirano zdravljenje. Kako naj stroka pristopi k temu izzivu?
Kdaj bolnika napotiti v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja?
Vse več pozornosti namenjamo lajšanju nemotoričnih motenj bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Tudi to dosežemo s pravočasno uvedbo kontinuiranega zdravljenja. Kako poteka obravnava bolnikov, primernih za zdravljenje s črpalko ali globoko možgansko stimulacijo, razlaga Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje MS v času nosečnosti in med dojenjem?
Kaj je znano o zdravljenju recidivne multiple skleroze (MS) z ofatumumabom med nosečnostjo in dojenjem? Predstavljamo nekaj novejših podatkov s srečanja Konzorcija centrov za multiplo sklerozo (ang. Consortium of Multiple Sclerosis Centers) ter Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ang. European Committee for Treatment and Research in Multiple Sclerosis (ECTRIMS).
Nevrofibromatoza tipa 1: bolezen tisočerih tumorjev
Redka genetska bolezen, ki lahko povzroči nastanek tisočih tumorjev, v večini primerov ne zahteva zdravljenja. Klinične znake nevrofibromatoze tipa 1, potrjevanje bolezni in zdravljenje opisuje Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana.
AADCD: zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi ga potrebovali, še nismo našli. »Pričakujemo, da bomo s širšim poznavanjem bolezni tudi pri nas odkrili otroka, ki bi mu lahko pomagali v zgodnji fazi,« je prepričana Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Kaj je novega pri MS?
Zakaj so prodromalni znaki multiple skleroze veliko pomembnejši, kot smo vedeli do nedavna? Zakaj bo napredovanje prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov bolezni, v prihodnje lažje obvladljivo? Odgovarja doc. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Iatrogena možganska amiloidna angiopatija
Možganska amiloidna angiopatija (AA) je pogosto obolenje pri starejši populaciji in zelo redko pri ljudeh, mlajših od 55 let. Najpogosteje se možganska AA manifestira z razvojem znotrajlobanjske krvavitve (ZLK). ZLK so ponavadi lobarne, pogosto pa je ZLK pridružena kortikalna subarahnoidna krvavitev. V razumevanje možganske AA prinaša iatrogena možganska AA nov koncept.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Pregled najnovejših spoznanj pri obravnavi MS
Kaj sporočajo najnovejši dokazi o prodromalni multipli sklerozi (MS)? Kako uspešni smo in bomo pri preprečevanju od zagonov neodvisnega napredovanja prizadetosti? Kakšne spremembe obetajo prihajajoče terapevtske možnosti? Zbrali smo novosti, ki so jih predstavili tudi na kongresu ECTRIMS23.
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.