Smo lahko pri cepljenju učinkovitejši?
Breme invazivnih pnevmokoknih bolezni (IPB) zaradi nizke precepljenosti v Sloveniji ostaja veliko, opozarja mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., specialistka pediatrije iz zasebne pediatrične ordinacije, in v ospredje postavlja zgodnje cepljenje proti pnevmokoknim okužbam kot učinkovito preventivo.
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje SB2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Dve ločeni imunski poti prebolevanja covida-19
Dr. Urška Bidovec-Stojković, univ. dipl. biol. s Klinike Golnik, je predstavila zanimive ugotovitve slovenskih raziskav. Katere so ključne ugotovitve o protitelesnem imunskem odzivu proti SARS-CoV-2 pri cepljenih neprebolevnikih v primerjavi s posamezniki, ki so pred cepljenjem že preboleli okužbo. Kateri so napovedni dejavniki umrljivosti?
Kako živijo ženske, ki so se okužile s HIV?
Leta 1981 je HIV svet »presenetil« s pandemijo infekcijske bolezni, katere napredovali stadij s sesutjem celične imunosti imenujemo AIDS. Znanost je v tem času opravila ogromno delo in nam, kljub temu da (še) nimamo cepiva, z razvojem zelo učinkovitih zdravil dala možnosti za ustavitev pandemije. Vendar predvsem zaradi družbenih, ekonomskih in političnih neenakosti v svetu žal to do danes ni bilo mogoče.
Komorbidnost: skovanka in naša realnost
Kakšni so ključni izzivi obravnave bolnikov s sočasnimi kroničnimi boleznimi? Kaj nam danes vrača optimizem pri reševanju morebitnih ovir? O obravnavi komorbidnosti v uvodniku decembrske številke pHARMONIA razmišlja prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Sindrom VEXAS, veliki posnemovalec
Šele od leta 2020 poznamo novo vnetno bolezen, sindrom VEXAS. Kako se kaže njegova pestra in kompleksna klinična slika? S katerimi hematološkimi, dermatološkimi in revmatskimi bolezni se prekrivajo znaki in simptomi? Njegove značilnosti je predstavila Alojzija Hočevar, dr. med., spec. revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
Še bolj učinkoviti v zdravljenju
Nova priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom požiralnika so bila eno od izstopajočih poglavij 12. Šole tumorjev prebavil. Rdeča nit strokovnega dogodka je bila imunoterapija, ki vstopa v zdravljenje vseh vrst rakov prebavil. Podrobnosti je predstavila predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistične onkologije.
Revmatologija ostaja med najbolj vedoželjnimi
November je bil poseben tudi zaradi tega, ker smo se revmatologi po skorajda treh letih lahko ponovno v živo udeležili ameriškega revmatološkega kongresa ACR Convergence 2022. Srečanje je bilo izrazito praktično usmerjeno k reševanju problematike v naši vsakdanji klinični praksi.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Nekardiološke pridružene bolezni pod nadzorom?
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo lahko številne pridružene bolezni, nekardiološke pridružene bolezni pa zahtevajo boljšo obravnavo. Nujno je sodelovanje kardiologa, družinskega zdravnika in drugih specialistov, opozarja na širšo problematiko dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine, spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
O novih izzivih zdravljenja renalne anemije pri napredovali kronični ledvični bolezni (KLB), ki je povezana z večjo umrljivostjo, zapleti, hospitalizacijami in slabšo kakovostjo življenja, je spregovorila Urška Marković, dr. med., specialistka nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Bronhodilatatorji pri kadilcih s simptomi in ohranjeno pljučno funkcijo
Septembra so bili v NEJM objavljeni rezultati raziskave RETHINC (Redefining Therapy in Early COPD). Številne osebe z anamnezo kajenja imajo klinično pomembne simptome, povezane z dihali, kljub odsotnosti obstruktivnih motenj ventilacije v spirometriji. Čeprav so podatki o učinkovitosti pomanjkljivi, so pogosto zdravljeni z zdravili za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Prelomnica tudi v zdravljenju pljučnega raka
Maximilian J. Hochmair, dr. med., vodja pulmoonkološke enote v bolnišnici Otto-Wagner na Dunaju, je na nedavnem Golniškem simpoziju ponazoril, kako poteka precizno zdravljenje pri pljučnem raku in kaj bolnikom prinaša še en pomemben napredek v tarčnem zdravljenju.
“Kolegi se zelo angažirajo in veliko naredijo sami”
Kako novosti živijo v praksi in kako poteka sodelovanje med specialisti, povezanimi v obravnavo komorbidnih bolnikov s srčnim popuščanjem, je ob pregledu dinamičnega dogajanja zadnjih let povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Prenovljene smernice za klinično obravnavo SB2
Spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil je na svečani predstavitvi prenovljenih slovenskih smernic predstavil prof. dr. Andrej Janež, dr. med., njihova urednica prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je predstavila še nekatere druge pomembne novosti.
Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Aktualna revija
