Širjenje debelosti med svetovnim prebivalstvom
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili trenutno stanje in napovedali prihodnje trende razširjenosti prekomerne telesne teže in debelosti v raznih delih sveta. Ti podatki so lahko koristna podlaga učinkoviti javnozdravstveni strategiji za obvladovanje epidemije debelosti.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Presejanje KLB v timu ADM
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je ena od avtoric protokola za presejanje kronične ledvične bolezni (KLB) v timu ambulante družinske medicine (ADM), ki je nastal v sodelovanju s specialisti nefrologije. Kakšen je proces presejanja?
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
MASLD zahteva našo pozornost
Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju. Kako ukrepati, če je MASLD pridružena sladkorni bolezni tipa 2, debelosti, arterijski hipertenziji in dislipidemiji?
Skrita bremena AD
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom (AD) prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
S profilaktičnim zdravljenjem je vse drugače
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?
Če bi imel napoj, ki bi ti lahko vrnil mladost, bi ga popil? Vprašanje, ki so si ga postavljali mitološki junaki, je zanimivo tudi danes. Od iskanja izvira mladosti do sodobnih laboratorijev – želja, da bi ustavili čas, ostaja večna. In morda se del odgovora skriva v enem najosnovnejših elementov našega življenja – kisiku.
Poletna lahkotnost
Poletje v vsakdan vnese prav posebno lahkotnost, ki prežema telo in duha. Misli so vedre, usmerjene v dopustniške načrte, srce pa se po otroško navdušuje nad utrinki avgustovske noči. Poletna lahkotnost se zrcali tudi v bralnem izboru: prileže se knjiga, ki se prijetno bere in je z izvirno vsebino prava osvežilna pijača za dušo.
Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa
Po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor je Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.
Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi
V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Vzroki za nastanek VMS v menopavznem obdobju
Vročinski valovi nastanejo v termoregulacijskem centru v hipotalamusu zaradi znižanja koncentracije estrogena. Napredek znanja in raziskave na tem področju so prinesli nove možnosti v obravnavi VMS. Piše prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Medicinske fakultete UL in Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
Kako obravnavati okužbe sečil?
Kako pristopiti k diagnosticiranju nezapletenih okužb sečil? Na kaj moramo biti pozorni pri starostnikih? Kaj je pomembno v laboratorijski diagnostiki? Kaj nas vodi pri izbiri ustreznega antibiotika? Vsebino je pripravila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Aktualna revija
