Cepljenje proti herpesu zostru
V Sloveniji imamo na voljo dve cepivi, namenjeni preprečevanju herpesa zostra in z njim povezane postherpetične nevralgije. V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z NIJZ, je med drugim navedeno komu se posamezno cepivo priporoča, komu cepljenje krije ZZZS in kako dolgo posamezno cepivo nudi zaščito pred okužbo.
Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?
Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Je letošnja sezona respiratornih okužb kako posebna? Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, sta na nedavnem dogodku, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, vzeli pod drobnogled izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Zdravljenje solitarnega migrirajočega eritema
Solitarni migrirajoči eritem (erythema migrans) je najpogostejša oblika lymske borelioze. Doksiciklin za 10 dni je v trenutnih smernicah prvi izbor antibiotičnega zdravljenja solitarnega migrirajočega eritema. Slovenska skupina raziskovalcev se je prva lotila proučevanja učinkovitosti krajšega zdravljenja in izsledke objavila v reviji Lancet Infectious Diseases.
(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil
Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Pregled protimikrobnih zdravil za zdravljenje nekaterih okužb
Predstavljamo izbor najpogostejših protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za ambulantno ali bolnišnično zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv, okužbe sečil, dihal, intraabdominalnih okužb, vnetja dojk in sepsa. Preglednico je recenzirala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
O cepljenju proti HPV s starši
»Starši si želijo ukrepati pravilno, naša naloga je, da jim to tudi sporočimo – da je cepljenje proti HPV pravilna odločitev.« O tem je prepričan dr. Kenneth A. Alexander, dr. med., spec. pediatrije in predstojnik oddelka za infekcijske bolezni bolnišnice Nemours Children's Hospital-Florida. Kako ubrati najustreznejši pristop, da bomo dosegli eliminacijo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV?
Kako cepljenje vpliva na dolgi covid?
Kakšen je potek dolgega covida pri tistih, ki se za cepljenje odločijo po preboleli okužbi s SARS- CoV-2? Ali cepljenje zmanjša sistemsko vnetje in dolgoročnost virusne prisotnosti? Odgovore je prinesla nova raziskava, septembra objavljena v reviji International Journal of Infectious Diseases.
Razpolovitev trajanja zdravljenja
»Problema protimikrobne odpornosti ne bomo rešili z novimi antibiotiki. Ključna je ustrezna raba, ki pa ne pomeni zgolj omejevanja, ampak predvsem izbiro pravega antibiotika za pravo indikacijo, v pravem odmerku in trajanju,« poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Interpretacija antibiograma za ciljano predpisovanje antibiotikov
Vsakoletne spremembe smernic EUCAST, ki izvirajo iz napredka klinične mikrobiološke znanosti, se kopičijo. Na spletni strani Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ) so na voljo praktična pojasnila za klinične zdravnike.
Uporaba cepiva PPV23 je stroškovno učinkovita
Okužba s pnevmokokom Streptococcus pneumoniae lahko povzroči resne bolezni, vključno s sepso, meningitisom in pljučnico z bakteriemijo (invazivno) ali brez bakteriemije (neinvazivno). Dobro je znano, da pnevmokokna cepiva učinkovito preprečujejo invazivne in neinvazivne pnevmokokne bolezni ter z njimi povezano smrtnost in obolevnost. Kaj pa je pokazala farmakoekonomska analiza uporabe cepiva PPV23 pri odraslih v Sloveniji?
Zapleti se ne pokažejo takoj
Pri 98 % naših bolnikov z okužbo z virusom HIV je ta nezaznaven. To nam je za ponazoritev učinkovitosti sodobne terapije povedal Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Uspehi zdravljenja okužbe s HIV se kažejo tako pri upočasnjevanju širjenja virusa, kjer se uvrščamo med najboljše na svetu, kot tudi pri lažjem obvladovanju komorbidnosti, ki nastopajo v povezavi z okužbo. Izzivi vseeno ostajajo.
Kako živijo ženske, ki so se okužile s HIV?
Leta 1981 je HIV svet »presenetil« s pandemijo infekcijske bolezni, katere napredovali stadij s sesutjem celične imunosti imenujemo AIDS. Znanost je v tem času opravila ogromno delo in nam, kljub temu da (še) nimamo cepiva, z razvojem zelo učinkovitih zdravil dala možnosti za ustavitev pandemije. Vendar predvsem zaradi družbenih, ekonomskih in političnih neenakosti v svetu žal to do danes ni bilo mogoče.
Cepljenje starejših ljudi in kroničnih bolnikov
Cepljenje proti covidu-19 in proti gripi je med splošno populacijo že poznano, za osebe, stare 65 let in več, ter kronične bolnike pa je prav tako priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj imajo večje tveganje za invazivni potek okužbe (okužba krvi oz. sepsa, meningitis, pljučnica).