Pnevmologija in alergologija

Tekoča biopsija: kdaj in zakaj?

Kakšne so prednosti in slabosti uporabe tekoče biopsije v diagnostičnem procesu pljučnega raka? Pri katerih bolnikih je ta metoda primernejša v primerjavi z analizo tumorskega tkiva? Kaj priporočajo smernice ESMO in kakšno je stanje v praksi? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

26. 3. 2026

Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem

Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.

26. 3. 2026

Slovenija na prelomni točki

Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.

25. 3. 2026

Zdravljenje alergijskega rinitisa

Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.

25. 3. 2026

Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi

Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

24. 3. 2026

Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025

V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.

19. 12. 2025

Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije

Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.

19. 12. 2025

Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja

Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.

19. 12. 2025

Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine

Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.  

29. 10. 2025

Kako ukrepati ob sumu na GVT?

Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.

28. 10. 2025

Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja

V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.

27. 10. 2025

O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja

V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.

27. 10. 2025

Sledenje bolnikov s pljučnim rakom

Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.

26. 10. 2025

Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka

Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.

26. 10. 2025
HITRI TEST

Kaj, če je v kašlju kri?

Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.

23. 6. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Infografiko z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

25. 3. 2025

Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?

Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.

25. 3. 2025

Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov

Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

25. 3. 2025

S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav

Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.

25. 3. 2025

Labirinti HAE

Kdaj pomislimo na hereditarni angioedem (HAE), na kaj moramo biti pozorni pri oteklini in kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Pojasnjuje izr. prof. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. interne medicine, pnevmologije in alergologije s Klinike Golnik.

25. 3. 2025
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil

24. 4. 2026

Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja

31. 3. 2026

Starizem v vsakdanjem življenju

22. 4. 2026

Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?

31. 3. 2026
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.