Neredko premalo intenzivno zdravljeni
Mednarodna raziskava,* katere izsledki so bili objavljeni v ugledni znanstveni publikaciji The Lancet, v njej pa je sodeloval tudi UKC Ljubljana, je pokazala, da je družinska hiperholesterolemija, ki je najpogostejša življenje ogrožajoča presnovna motnja, v svetovnem merilu še vedno močno poddiagnosticirana.
Izplen priporočil je v praksi nekoliko skromnejši
Četudi imamo na voljo vse bolj učinkovite načine obvladovanja aterosklerotičnih kardiovaskularnih obolenj, izziv še vedno ostaja njihovo udejanjanje – tako na strani zdravstvenih delavcev kot na strani bolnikov, poudarja prof. dr. Borut Jug, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije ter vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
V bližnji prihodnosti bomo stopili korak naprej
»Ne moremo biti zadovoljni s 30 do 40 odstotki urejenih bolnikov po miokardnem infarktu,« opozarja spec. interne medicine in spec. kardiologije asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik oddelka za kardiologijo SB Celje, ki pa je optimističen glede prihajajočih novosti.
Kje se skriva 6000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo?
Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniiji okoli 8000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo, a večina še ni odkrita. Dobro deluje program presejanja pri otrocih, najti pa moramo tudi ostale. Mladi odrasli z DH imajo do 100-krat večje tveganje za SŽ-bolezen od vrstnikov.
Do kod lahko gremo in kako?
Smernice ESC za obravnavo dislipidemij so pri bolnikih z zelo velikim srčno-žilnim tveganjem (dokumentirano aterosklerozo) za holesterol v delcih LDL postavile nov cilj – vrednost naj bo pod 1,4 milimola na liter. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., pa meni, da se tudi tu še ne bomo ustavili. »Morda nam bo že v kratkem uspelo priti do tolikšnega znižanja holesterola v LDL, da bo ateroskleroza morebiti celo usahnila.«
Nič ni (več) prepovedano
»Sodobni trendi v prehrani, tudi varovalni prehrani za srce in ožilje, ne izključujejo ničesar,« nas je na realna tla postavil prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, ko smo k njemu prišli z vprašanjem, ali so danes bolj kot maščobe osovraženi ogljikovi hidrati. Zakaj ne? »Ker izključevalne diete drastično spremenijo mikrobiom v prebavilih. Zaradi tega se poveča nagnjenost k vnetjem in upade imunska odpornost.«
Svetovni prvaki v odkrivanju družinske hiperholesterolemije
Slovenija je edina država na svetu, ki izvaja populacijsko presejanje na družinsko hiperholesterolemijo (DH), tako da to najpogostejšo presnovno motnjo uspešno odkrivamo že pri petletnikih. Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., opozarja na še en pomemben »stranski učinek« tovrstnega presejanja ...
Aktualna revija
