Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Raziskava SOUL: prvi vpogledi
Peroralni semaglutid je v primerjavi z injekcijskimi oblikami tudi učinkovito, varno in zanesljivo zdravilo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri tistih, ki že imajo razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in/ali kronično ledvično bolezen, so ugotovili v raziskavi SOUL. Podatke je na dogodku Sodobna kardiologija predstavil asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sekundarna preventiva, primarna skrb
V Sloveniji je rehabilitacija bolnikov v zgodnjem obdobju po srčno-žilnem dogodku uspešno uveljavljena. Pri doseganju trajnih rezultatov sekundarne preventive pa zadevamo ob ovire, med katerimi izstopajo nizka adherenca pri zdravljenju, omejena zdravstvena pismenost bolnikov, zapostavljanje nekaterih dejavnikov tveganja in ne nazadnje sistemske omejitve, ki onemogočajo redno dolgoročno spremljanje teh bolnikov. Kje smo lahko boljši?
Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Piše asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec interne medicine iz SB Trbovlje.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Skriti vzrok utrujenosti
Mag. Lili Steblovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je na 28. Schrottovih dnevih spregovorila o močnih menstrualnih krvavitvah kot skritem vzroku utrujenosti pri ženskah v rodni dobi, sploh v kombinaciji s pomanjkljivim vnosom železa.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
Terapija je stvar dogovora
Terapevtsko rezistentna depresija, če je slabo zdravljena, lahko skrajša življenje za nekaj let. Sodobni pristopi tudi bolnikom s težjim potekom omogočajo boljše okrevanje, ob diagnozi pa je treba biti pozoren na psevdorezistenco, je previdna doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., spec. psihiatrije z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Sodobni pristopi za oceno aktivnosti MS
Na kongresu Ameriškega združenja za nevrologijo je prof. dr. Tjalf Ziemssen, dr. med., spec. nevrologije iz Dresdna, predstavil klinično uporabnost določanja serumskih vrednosti lahkih verig nevrofilamentov pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS). Slovenskim kolegom je dosedanja spoznanja v pilotni raziskavi NeofiLos prenesel nekaj dni kasneje, na 7. srečanju z MS v Mariboru.
Kaj ne deluje in kaj obeta?
Katere sprva obetavne terapije pri zdravljenju Parkinsonove bolezni so razočarale in pomen katerih raste? Izr. prof. dr. Maja Kojović, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica Združenja nevrologov Slovenije, povzema dosedanje dokaze.
Intenzivno zdravljenje arterijske hipertenzije pri sladkornih bolnikih
Intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri ogroženih bolnikih s sladkorno boleznijo (SB) in arterijsko hipertenzijo (AH) učinkoviteje preprečuje srčno-žilne dogodke kot manj intenzivno zdravljenje, je pokazala raziskava, objavljena v reviji NEJM.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
Širjenje debelosti med svetovnim prebivalstvom
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili trenutno stanje in napovedali prihodnje trende razširjenosti prekomerne telesne teže in debelosti v raznih delih sveta. Ti podatki so lahko koristna podlaga učinkoviti javnozdravstveni strategiji za obvladovanje epidemije debelosti.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Presejanje KLB v timu ADM
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je ena od avtoric protokola za presejanje kronične ledvične bolezni (KLB) v timu ambulante družinske medicine (ADM), ki je nastal v sodelovanju s specialisti nefrologije. Kakšen je proces presejanja?
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
MASLD zahteva našo pozornost
Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju. Kako ukrepati, če je MASLD pridružena sladkorni bolezni tipa 2, debelosti, arterijski hipertenziji in dislipidemiji?
Skrita bremena AD
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom (AD) prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Aktualna revija
