Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
So kriteriji STRIDE II v praksi dosegljivi?
Podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo, da je adherenca kriterijev STRIDE II v vsakodnevni praksi nezadostna. Zakaj je tako? So razlogi v preambiciozno zastavljenih ciljih ali v njihovi preozki uporabnosti? Na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni, ki je potekal na Brdu pri Kranju, je odgovore iskala prim. doc. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Nad težave proaktivno
Najbolj moteči simptomi v perimenopavznem in zgodnjem postmenopavznem obdobju so vročinski oblivi in nočno potenje, ki prizadenejo kar tri četrtine žensk. Ti simptomi pomembno znižujejo kakovost življenja in so pogost razlog za obisk zdravnika. Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana, nam je razložila, kako se lotiti teh izzivov in optimalno obravnavati težave.
Dolgoročno tveganje za možgansko kap po TIA ali manjši možganski kapi
Bolniki, ki so doživeli tranzitorno ishemično atako (TIA) ali manjšo možgansko kap, imajo visoko dolgoročno tveganje za ponovno možgansko kap, je potrdila metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA.
Od srednjega veka do negotovosti današnjega sveta
Jesen je ugoden čas za kontemplacijo. Ko se po kipečem poletju v naravi vse nekoliko umirja, pa tudi izginja, je to lahko obdobje za izostren pogled vase in v svet. Prav to stanje na svoj način spodbujajo izbrane razstave, ki si jih je v prihodnjih mesecih mogoče ogledati v naši soseščini.
ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS
Na letošnjem letnem kongresu ECTRIMS so ocenjevali učinke lani sprejetih diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo (MS), pozdravili nove terapevske pristope in utrdili vlogo uveljavljenih visokoučinkovitih zdravil, posebej pa so poudarili pomen zgodnje prepoznave kognitivnih motenj pri bolnikih z MS.
Z dobro ekipo ni nič nemogoče
Asist. Jure Tršan, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana, se strokovno in raziskovalno posveča predvsem aterosklerozi in koronarni bolezni. V okviru doktorskega študija z Alpaco raziskuje področje preprečevanja srčnega popuščanja, od lanskega smučanja v Dolomitih pa se ukvarja tudi z umetno inteligenco.
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Posodobitev smernic ESC/EAS za obravnavo dislipidemij iz leta 2019
Prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, v prispevku med drugim piše o vlogi zniževanja holesterola LDL pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, o obvladovanju lipidov pri akutnem koronarnem sindromu, o razširjenih terapevtskih možnostih in o zdravljenju s statini pri populacijah z virusom HIV in rakom.
ESC 2025: srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
V duhoviti družbi
Se radi družite z duhovitimi ljudmi? Kaj pa z duhovitimi knjigami? Nikakor ne govorimo o tistih knjigah (in njihovih avtorjih), katerih cilj je izzvati smeh na prvo žogo oziroma razkazovati lastno duhovitost in pridobiti aplavz zanjo. Govorimo o knjigah, ki obravnavajo težke teme, a nam jih prav s pretanjenim humorjem zmorejo približati bolj kot s smrtno resno pripovedjo. Poleg tega je humoren ton tisti, ki trpkim trenutkom in spoznanjem popravi okus in jih naredi znosnejše – tako v življenju kot v literaturi, ki temu tako ali tako zgolj nastavlja ogledalo.
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Kaheksija med hospitaliziranimi bolniki s kroničnimi boleznimi
V reviji The Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle (faktor vpliva za leto 2024: 9,1) so objavili podatke o pogostosti kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih s kroničnimi boleznimi v Sloveniji ter njen vpliv na prognozo.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na dejavnike tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in povzročajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
Etiologija in dejavniki tveganja za poporodno krvavitev
Poporodna krvavitev je eden najpogostejših vzrokov maternalne umrljivosti in je kriva za približno 27 % vseh smrti mater. Razumevanje njenih vzrokov in dejavnikov tveganja je ključno za ustrezno obravnavo in preprečevanje.
Tenekteplaza
V zadnjih 30 letih so se pristopi k zdravljenju akutne ishemične možganske kapi (AIMK) občutno spremenili, saj so bili razviti učinkovitejši farmakološki in interventni postopki. Prelomnica je bila leto 1995, ko je študija NINDS odprla pot za uporabo intravenske trombolize (IVT) z alteplazo (tPA).
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Aktualna revija
