Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Glomerulopatija C3 (GC3)
Incidenca te redke napredujoče glumerulne bolezni je približno 1–2 primera na milijon prebivalcev. Približno polovica bolnikov v 10 letih razvije končno odpoved ledvic. Novejše terapije, usmerjene v zaviranje komplementa, uspešno kljubujejo napredovanju bolezni, poudarja doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Kagrisema pri odraslih s prekomerno telesno težo ali debelostjo in SB2
Osebe z debelostjo imajo povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2), po drugi strani pa ima več kot 90 % oseb s SB2 prekomerno telesno težo ali debelost. Usmerjanje na telesno težo kot primarni cilj zdravljenja lahko izboljša urejenost glikemije, zmanjša potrebo po inzulinu in pojav zapletov, povezanih z debelostjo, ter izboljša kakovost življenja.
Moj moto je hvaležnost
Njena posebna ljubezen so kamioni, med katerimi je odraščala. V beležko hvaležnosti zapisuje drobne in le na videz mimobežne trenutke, med prostim časom pa s šopkom rož najraje potrka pri eni ali drugi noni. Hana Klaut, dr. dent. med., je predana mlada zobozdravnica, ki jo najbolj osreči pacientov brezskrbni nasmeh, spotoma pa je tudi slovenska Miss Universe, ki nosi krono s sproščeno nevsiljivostjo in pripoveduje o življenjskih križpotjih s hudomušno primorsko očarljivostjo.
Srčno-žilni dogodki ob uporabi zaviralcev JAK in bioloških zdravil za RA
Velika mednarodna raziskava, nedavno objavljena v reviji Arthritis & Rheumatology, ni pokazala povišanega tveganja za pomembne neželene srčno-žilne dogodke (MACE) ob uporabi zaviralcev JAK za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA).
Hipofosfatazija
O redki genetski bolezni hipofosfataziji smo se pogovarjali z doc. dr. Matejem Rakušo, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za postavitev suma na to bolezen potreben le preprost laboratorijski test, a je pot do končne diagnoze pogosto dolgotrajna. Zdravljenje se razvija in obeta nove možnosti.
Povezava med udeležbo na prvi presejalni mamografiji in umrljivostjo zaradi raka dojk
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala raziskava, objavljena v reviji BMJ. Kumulativna umrljivost je bila v 25 letih statistično značilno večja med neudeleženkami prvega presejanja kot med udeleženkami (9,9 v primerjavi s 7,0 na 1000 žensk).
Dolgotrajna oskrba na domu: pristopi, izzivi in priložnosti
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je izziv sedanjosti in temelj prihodnosti. Do zdaj je pomembno vplival na delo izbranih zdravnikov, patronažnega varstva in socialnih služb. Z naknadno sprejetim interventnim zakonom (ZUOPCSD) so bila številna odprta vprašanja odpravljena, postopki pa poenostavljeni. V času, ko je pritisk starajoče se populacije vse izrazitejši, postaja iskanje trajnostnih rešitev nuja, ne zgolj izbira. Kako pa je v praksi?
NF1: od spremljanja v otroštvu do odrasle dobe
Kakšna je sodobna obravnava bolnikov z nevrofibromatozo tipa 1 (NF1)? Zakaj je redno spremljanje v otroški in odrasli dobi tako pomembno? In kakšen je pomen prehoda iz pediatrične v odraslo zdravstveno oskrbo? O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki bolnike z NF1 spremljajo od najzgodnejšega obdobja do odraslosti.
Gaucherjeva bolezen
Številne krvne bolezni, tako podedovane kot pridobljene, zaradi majhne incidence in prevalence uvrščamo med redke. In redke bolezni, kot je primer pri hemofiliji A in B, orjejo ledino na področju kliničnega preskušanja genskega zdravljenja. Gauchereva bolezen pa ni samo redka, temveč bi bilo morda pravilneje reči celo zelo redka bolezen. Kako jo prepoznamo in zdravimo?
ECTRIMS 2025 o varnosti visoko učinkovitih zdravil
Nove raziskave osvetljujejo vse uspešnejši personalizirani pristop k zdravljenju multiple skleroze (MS), s poudarkom na monoklonskih protitelesih anti-CD20 in dolgoročnem spremljanju tako njihove učinkovitosti kot tudi varnosti. Povzeli smo vsebine kongresa Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave MS (ECTRIMS), posvečene dokazom iz realnega kliničnega okolja.
Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost. V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia je bil osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Novosti v hematoonkologiji
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe in omogoča bolj personaliziran pristop k zdravljenju različnih krvnih rakov. Katera so najpomembnejša nova dognanja in pričakovane terapije pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije, akutne limfoblastne levkemije ter akutne in kronične mieloične levkemije?
Zdravilna resnica
Resnica je po definiciji nekaj, kar se ujema z določenimi dejstvi, toda obstaja še drugačna, osebna, intimna resnica, ko nekaj močno čutimo, da je za nas prav, čeprav tega razumsko morda ne moremo utemeljiti. Za naše zdravje sta pomembni obe: prizadevati si moramo za dostop do verodostojnih informacij o zdravju, hkrati pa živeti v skladu s svojim bistvom, da dosežemo duševni mir. Naj več o tem povedo tokratne knjižne izbranke.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Akupunktura za obvladovanje kronične bolečine v križu
Akupunktura je učinkovita in varna dopolnilna možnost zdravljenja za starejše osebe z bolečino v križu, je pokazala randomizirana raziskava, ki je bila objavljena v reviji JAMA. Bolniki, zdravljeni z akupunkturo, so imeli boljše rezultate pri obvladovanju bolečine kot običajno zdravljena skupina. Koristni učinki akupunkture, ugotovljeni z vprašalnikom RMDQ, pa so vztrajali tudi po 12 mesecih.
Mejniki genskega zdravljenja
V decembru se je pri nas začela prva klinična raziskava faze II/III genskega zdravila za redko bolezen pri pediatrični populaciji. Znanje, pridobljeno pri razvoju terapije Urbagen za zdravljenje sindroma CTNNB1, bo odskočna deska pri razvoju genskih terapij tudi za druge redke bolezni, in to ne samo za slovenske bolnike, temveč za bolnike po vsem svetu. Kakšno pot smo na tem področju v Sloveniji prehodili v zadnjem desetletju?
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
Aktualna revija
