Kritično branje medicinskih člankov
Dopolnjevanje medicinskih znanj in kliničnih izkušenj s spoznanji novih znanstvenih raziskav je vodilo sodobne, z dokazi podprte medicine. Sposobnost kritičnega ocenjevanja izvirnosti, relevantnosti, zanesljivosti in pomembnosti novoobjavljenih medicinskih raziskav je zato velik, zahteven in odgovoren izziv. Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Povzemamo glavne poudarke predavanja.
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Novi upi pri zdravljenju PAH s specifičnimi zdravili
Mineva dobrih 50 let od prvega svetovnega simpozija o pljučni hipertenziji v Nici leta 1973. Takrat specifičnih zdravil ni bilo na voljo, bolniki s pljučno hipertenzijo so bili zdravljeni le podporno, ko se je razvilo desnostransko srčno popuščanje. Pred ero specifičnih zdravil je bila mediana preživetja 2,8 leta. S prihodom specifičnih zdravil se je preživetje pomembno podaljšalo, najmanj za dva- do trikrat, pri bolnikih, ki so slabo odzivni na specifično terapijo, pa vedno prihaja v poštev presoja o transplantaciji pljuč.
Novi izzivi in priložnosti v spremljanju
Na 35. Onkološkem vikendu so udeleženci skupaj s predstavnicama Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Vesno Homar, dr. med., in asist. Matejo Kokalj Kokot, dr. med., razpravljali o potrebnih rešitvah, ki bi še izboljšale obravnavo bolnikov z rakom po končanem zdravljenju. Na katere izzive bo za kakovost in varnost spremljanja še treba odgovoriti?
Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe
Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.
Bo farmakološko zdravljenje debelosti standard tudi pri otrocih?
Zdravljenje debelosti z zdravili je vse bolj učinkovito in se približuje učinkovitosti metabolne kirurgije. Tako je izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, napovedal prihodnost farmakološke obravnave odraslih in vse bolj tudi mladoletnikov z izrazito debelostjo. Katere skupine izrazito debelih otrok naj bi na terciarnem nivoju obravnavali čim prej?
Pregledali bi lahko še več bolnikov
Diabetična retinopatija je vodilni vzrok slabovidnosti in slepote med delovno aktivno populacijo. S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zmanjšamo za več kot 90 %. V Sloveniji je bil v ta namen leta 2016 vzpostavljen nacionalni program presejanja diabetične retinopatije. Ta vključuje devet regijskih centrov, v katere lahko osebni zdravniki ali diabetologi v skladu s smernicami napotijo bolnike s sladkorno boleznijo. Tako se je bistveno olajšala in skrajšala dostopnost prvega ali kontrolnega usmerjenega očesnega pregleda. Piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?
Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Kako luskavica vpliva na rodnost in izide nosečnosti
Približno polovica oseb z luskavico so ženske v rodni dobi. Ali bolezen posega tudi v izide nosečnosti? Povezavo so ugotavljali britanski raziskovalci v doslej največji tovrstni raziskavi, rezultate pa so pred dnevi objavili v reviji JAMA Dermatology.
Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili
Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.
Kako je poskrbljeno za slovenske bolnike s psoriatičnim artritisom?
Izsledki evropskih raziskav kažejo, da bolniki s psoriatičnim artritisom kljub dobrim možnostim sodobnega zdravljenja niso optimalno obravnavani. Kam se uvršča Slovenija in kako uspešno se pri nas povezujeta stroki, odgovorni za skrb bolnikov s psoriatičnim artritisom, je ocenil specialist interne medicine in revmatologije Dean Sinožič, dr. med., iz SB Celje.
Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno
Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.
Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje
Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo, in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.
Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka
Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.
Aktualna revija
