Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost. V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia je bil osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Novosti v hematoonkologiji
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe in omogoča bolj personaliziran pristop k zdravljenju različnih krvnih rakov. Katera so najpomembnejša nova dognanja in pričakovane terapije pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije, akutne limfoblastne levkemije ter akutne in kronične mieloične levkemije?
Zdravilna resnica
Resnica je po definiciji nekaj, kar se ujema z določenimi dejstvi, toda obstaja še drugačna, osebna, intimna resnica, ko nekaj močno čutimo, da je za nas prav, čeprav tega razumsko morda ne moremo utemeljiti. Za naše zdravje sta pomembni obe: prizadevati si moramo za dostop do verodostojnih informacij o zdravju, hkrati pa živeti v skladu s svojim bistvom, da dosežemo duševni mir. Naj več o tem povedo tokratne knjižne izbranke.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Akupunktura za obvladovanje kronične bolečine v križu
Akupunktura je učinkovita in varna dopolnilna možnost zdravljenja za starejše osebe z bolečino v križu, je pokazala randomizirana raziskava, ki je bila objavljena v reviji JAMA. Bolniki, zdravljeni z akupunkturo, so imeli boljše rezultate pri obvladovanju bolečine kot običajno zdravljena skupina. Koristni učinki akupunkture, ugotovljeni z vprašalnikom RMDQ, pa so vztrajali tudi po 12 mesecih.
Mejniki genskega zdravljenja
V decembru se je pri nas začela prva klinična raziskava faze II/III genskega zdravila za redko bolezen pri pediatrični populaciji. Znanje, pridobljeno pri razvoju terapije Urbagen za zdravljenje sindroma CTNNB1, bo odskočna deska pri razvoju genskih terapij tudi za druge redke bolezni, in to ne samo za slovenske bolnike, temveč za bolnike po vsem svetu. Kakšno pot smo na tem področju v Sloveniji prehodili v zadnjem desetletju?
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
So kriteriji STRIDE II v praksi dosegljivi?
Podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo, da je adherenca kriterijev STRIDE II v vsakodnevni praksi nezadostna. Zakaj je tako? So razlogi v preambiciozno zastavljenih ciljih ali v njihovi preozki uporabnosti? Na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni, ki je potekal na Brdu pri Kranju, je odgovore iskala prim. doc. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Nad težave proaktivno
Najbolj moteči simptomi v perimenopavznem in zgodnjem postmenopavznem obdobju so vročinski oblivi in nočno potenje, ki prizadenejo kar tri četrtine žensk. Ti simptomi pomembno znižujejo kakovost življenja in so pogost razlog za obisk zdravnika. Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana, nam je razložila, kako se lotiti teh izzivov in optimalno obravnavati težave.
Dolgoročno tveganje za možgansko kap po TIA ali manjši možganski kapi
Bolniki, ki so doživeli tranzitorno ishemično atako (TIA) ali manjšo možgansko kap, imajo visoko dolgoročno tveganje za ponovno možgansko kap, je potrdila metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA.
Od srednjega veka do negotovosti današnjega sveta
Jesen je ugoden čas za kontemplacijo. Ko se po kipečem poletju v naravi vse nekoliko umirja, pa tudi izginja, je to lahko obdobje za izostren pogled vase in v svet. Prav to stanje na svoj način spodbujajo izbrane razstave, ki si jih je v prihodnjih mesecih mogoče ogledati v naši soseščini.
ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS
Na letošnjem letnem kongresu ECTRIMS so ocenjevali učinke lani sprejetih diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo (MS), pozdravili nove terapevske pristope in utrdili vlogo uveljavljenih visokoučinkovitih zdravil, posebej pa so poudarili pomen zgodnje prepoznave kognitivnih motenj pri bolnikih z MS.
Z dobro ekipo ni nič nemogoče
Asist. Jure Tršan, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana, se strokovno in raziskovalno posveča predvsem aterosklerozi in koronarni bolezni. V okviru doktorskega študija z Alpaco raziskuje področje preprečevanja srčnega popuščanja, od lanskega smučanja v Dolomitih pa se ukvarja tudi z umetno inteligenco.
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Posodobitev smernic ESC/EAS za obravnavo dislipidemij iz leta 2019
Prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, v prispevku med drugim piše o vlogi zniževanja holesterola LDL pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, o obvladovanju lipidov pri akutnem koronarnem sindromu, o razširjenih terapevtskih možnostih in o zdravljenju s statini pri populacijah z virusom HIV in rakom.
ESC 2025: srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
V duhoviti družbi
Se radi družite z duhovitimi ljudmi? Kaj pa z duhovitimi knjigami? Nikakor ne govorimo o tistih knjigah (in njihovih avtorjih), katerih cilj je izzvati smeh na prvo žogo oziroma razkazovati lastno duhovitost in pridobiti aplavz zanjo. Govorimo o knjigah, ki obravnavajo težke teme, a nam jih prav s pretanjenim humorjem zmorejo približati bolj kot s smrtno resno pripovedjo. Poleg tega je humoren ton tisti, ki trpkim trenutkom in spoznanjem popravi okus in jih naredi znosnejše – tako v življenju kot v literaturi, ki temu tako ali tako zgolj nastavlja ogledalo.
Aktualna revija
