Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Preventiva SŽ-bolezni pri mladih bolnikih
Pri osebah s sladkorno boleznijo je treba iskati srčno-žilne (SŽ) bolezni, je na minulem dogodku MONS‘25 poudaril asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Rdeča nit njegovega predavanja je bila optimalna primarna in sekundarna preventiva SŽ-bolezni pri mladem bolniku. Je ta kako posebna?
Ključni izziv je pravočasno in učinkovito zdravljenje
Na dogodku MONS‘25 je prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana prikazala, zakaj je debelost rizični dejavnik za srčno-žilne bolezni tudi brez sladkorne bolezni. Ob tem je predstavila nov pristop k diagnosticiranju in obravnavi bolnikov z debelostjo ter raziskave, ki spreminjajo tudi pogled na zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in debelostjo.
Breme raka trebušne slinavke se povečuje
Bolniki z rakom trebušne slinavke imajo v primerjavi z drugimi bolniki, ki zbolijo za pogostimi raki, eno najslabših preživetij. Epidemiološke napovedi niso spodbudne. Groba incidenčna stopnja se letno poviša za 2,3 %, groba umrljivostna stopnja pa za 1,4 %. Kje stroka vidi priložnost za preobrat in izboljšane izide zdravljenja?
Mestne obdavčitve sladkih pijač in spremembe v indeksu telesne mase
Eden izmed vzrokov za prekomerno telesno težo in debelost je tudi uživanje sladkanih pijač, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani v ZDA. Uvedba davkov na sladke pijače je zato interventni ukrep z namenom izboljšanja kardiometabolnih stanj in pridobivanja prihodka za iniciative javnega zdravja; ukrep prek zvišanja prodajnih cen sladkih pijač odvrača od njihovega kupovanja in uživanja.
Steroidna jeza
Dopinga brez medicinskega tima ni. Običajno športnik, ki ga zasačijo, prizna zlorabo, ne spregovori pa o ozadju dogajanja in dobavnih verigah. Takšna je žal kruta realnost, sistem deluje naprej, športnik pa ostane sam, o perečem problemu sodobnega športa spregovori izr. prof. dr. Lovro Žiberna, mag. farm. s Fakultete za farmacijo.
Cunami SLGT2i in GLP-1 RA – pogled diabetologa
Ali ob uvedbi zdravljenja z zaviralci SGLT2 (SGLT2i) in agonisti receptorjev GLP-1 (GLP-1 RA) pomislimo na vse, kar je treba upoštevati? Dr. Aleš Skvarča, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je na dogodku MONS‘25 opozoril na nekaj pomembnih vidikov, ki jih ne smemo spregledati, ko predpisujemo to terapijo.
Novi uvidi v zdravljenju pljučnega raka
Novi podatki, ki so bili predstavljeni na svetovnem kongresu o pljučnem raku World Conference on Lung Cancer (WCLC), so potrdili učinkovitost prvega zdravljenja s cemiplimabom v monoterapiji ter dokazali pomembno podaljšanje preživetja in sprejemljiv varnostni profil v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP).
Nova spoznanja o MS
Kako uspešni so serumski biooznačevalci, določeni kmalu po postavitvi diagnoze multiple skleroze (MS), pri napovedovanju poteka te bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje? Kako pa obvladovati MS, ki poteka brez izrazite simptomatike in neodvisno od zagonov bolezni? Preberite povzetke objav mednarodnih nevroloških publikacij.
Antidoti za DOAK pri akutni možganski kapi
V reviji Clinical and Applied Thrombosis/Hemostasis smo skupaj s sodelavci z različnih medicinskih področij objavili prispevek o specifičnih antidotih za direktne oralne antikoagulante (DOAK) pri akutni možganski kapi. Pogledi na njihovo uporabo se med strokovnjaki razlikujejo, odvisno od njihovega področja dela.
Klinične smernice in priporočila
Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.
Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri obravnavi aken vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič
Dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je predstavil glavne novosti na področju kontracepcije, zdravljenja vaginalnih okužb, endometrioze in miomov. Med drugim je povedal, kako sodobna tehnologija na eni strani lajša delo zdravnikov in tegobe bolnikov, na drugi strani pa obojim povzroča sive lase.
Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.
Plašč iz besed
Včasih nas zazebe do srca. Čeprav se nam ob tem naježi koža, občutek ni vezan na zunanjo temperaturo, temveč na slabo novico, pretresljivo spoznanje, razočaranje … Ob začetnem šoku se dobro obnesejo ukrepi za preganjanje dejanskega mraza: topla odeja, vroč čaj, dolg objem …, nato pa je treba globlje, po plašč iz besed. Ne praznih, posplošenih floskul, temveč premišljenih besed, ki stvari postavijo v pravo perspektivo. Če imamo koga, ki ...
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Nikoli toliko dobrih možnosti zdravljenja
O zatonu paradoksa debelosti in pogosto spregledani hipervolemiji, pa tudi o določanju razmerja med obsegom pasu in višino pri bolnikih s srčnim popuščanje, smo se pogovarjali s predstojnikom KO za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Bojanom Vrtovcem, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Normalno življenje s HIV
V osemdesetih letih je okužba s HIV pomenila smrtno obsodbo. Sodobne terapije omogočajo nezaznavnost in neprenosljivost virusa ter normalno življenje, kljub temu pa stigma ostaja tudi med zdravstvenim osebjem, opozarja Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Aktualna revija
