Članki

Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov

Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.

14. 4. 2022
HITRI TEST

Štiri temeljna vprašanja

Kakšno je breme kožnega melanoma pri nas, kateri so ključni dejavniki tveganja za njegov nastanek? Kakšno je preživetje bolnikov in kako poteka spremljanje bolnikov po zdravljenju? Rešite kviz v minuti.

29. 3. 2022

Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?

Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.

27. 3. 2022

Je rak že kronična bolezen?

Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana

25. 3. 2022

Niso vsi »grdi rački«

»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?

25. 3. 2022
Neuroscience and Biobehavioral Reviews

Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti

V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.

25. 3. 2022

»Akademska medicina je krvavo delo«

Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.

25. 3. 2022

Od želenih do neželenih porastov hemoglobina

Pred začetkom zdravljenja z epoetini je treba pri bolnikih oceniti tveganje za pojav neželenih učinkov zdravljenja. Po njegovi uvedbi pa sta ključnega pomena redno spremljanje bolnikov in vzdrževanje koncentracije hemoglobina v optimalnem intervalu. Kako si lahko pri tem pomagamo? Svetuje Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm.

22. 3. 2022

NOAK in možganska kap

Ne-vitamin K oralni antikoagulanti (NOAK) so zdravila prvega izbora v primarni in sekundarni preventivi ishemične možganske kapi (IMK) pri bolnikih z nevalvularno atrijsko fibrilacijo (NVAF).

16. 3. 2022
Intervju, Ana Marija Ledinšek, dr. med.

Drug brez drugega ne moremo

»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.

16. 3. 2022

Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze

Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.

16. 3. 2022

Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS

Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.

16. 3. 2022

Koristi farmakovigilance?

Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.

16. 3. 2022
Uvodnik

Nezadostno naslovljeni izzivi

Večina, okoli 8.000 od nekaj več kot 10.000 človeških bolezni, je redkih. Pa vendar so bile praviloma zapostavljene tako v zdravstvenih sistemih kot pri reševanju socialnih izzivov bolnikov in družin.

16. 3. 2022

Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?

Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.

16. 3. 2022
VELIKI 4 - JAMA

Dejavniki tveganja za preeklampsijo med nosečnicami

Ameriške smernice svetujejo majhne odmerke aspirina v nosečnosti, če obstajajo nekateri dejavniki tveganja za razvoj preeklampsije. Kakšna je prevalenca teh dejavnikov med nosečnicami, ki so v letu 2019 rodile v ZDA, je bilo ocenjeno v raziskavi, katere rezultati so bili januarja letos objavljeni v publikaciji JAMA Network.

16. 3. 2022
SLOVENSKA STROKA

Uporaba fotobiomodulacije za zdravljenje hiposalivacije

Ker je predhodna klinična raziskava (1) asist. dr. Lidije Nemeth, dr. med., pokazala, da je fotobiomodulacija pri preiskovancih izboljšala pretok sline, je skupina raziskovalcev z metaanalizo (2) skušala dognati, kakšen je njen klinični pomen pri osebah s kserostomijo (občutkom suhih ust), ki je nastala zaradi posledic bolezni ali zdravljenja.

16. 3. 2022

Vizija ministrstva za zdravje

Opisanih je bilo že okrog 8.000 različnih redkih bolezni in po ocenah ima 5–8 % prebivalcev vsaj eno RB, kar lahko pomeni prek 100.000 oseb v Sloveniji. Področje RB se zelo hitro razvija.

16. 3. 2022

Akutna jetrna porfirija

Pri bolnikih z akutno jetrno porfirijo zdravljenje z givosiranom, malo interferenčno ribo­nukleinsko kislino (RNA), zmanjša pogostnost napadov porfirije in omili druge znake te bolezni.

16. 3. 2022
SLOVENSKA STROKA

Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1

Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.

16. 3. 2022
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Živeti 150 let?

20. 6. 2022

Kako izboljšamo obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?

23. 6. 2022

pHARMONIA je praznovala 10 let

21. 6. 2022

Najnovejše orožje proti staranju?

21. 6. 2022

Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze

16. 3. 2022

Kako se izgovori pHARMONIA?

20. 6. 2022
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

Če želite prejemati naše strokovne medicinske vsebine, izpolnite obrazec:
Potrebujete pomoč?
pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Predstavitveni
video (1:25 min)
Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglasno trženje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas