Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Koristi in škodljivosti zdravil za zmanjševanje telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla obsežen sistematični pregled in mrežno metaanalizo randomiziranih kontroliranih raziskav ter pripravila povzetek dokazov o koristih in škodljivostih zdravil za zmanjševanje telesne teže. Članek je bil objavljen v publikaciji Lancet januarja letos.
Tromboprofilaksa pri pacientih z nesrčnimi operativnimi posegi
Raziskovalci so opravili metaanalizo randomiziranih raziskav o koristih in tveganjih uporabe neposrednih peroralnih antikoagulantov (NOAK) in nizkomolekularnih heparinov (NMH) kot tromboprofilakse pri pacientih z nesrčnimi operativnimi posegi in objavili izsledke v publikaciji BMJ.
Klinično pomembne interakcije zdravil z živili
Učinek zdravila je lahko odvisen od medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, hrano, pijačo ali prehranskimi dopolnili. Živila lahko povečajo ali zmanjšajo učinkovitost zdravila. Večina klinično pomembnih interakcij med hrano in zdravili je posledica spremembe biološke uporabnosti zdravila. Najpomembnejše so interakcije, pri katerih obstaja veliko tveganje za neuspešno zdravljenje ...
Koristi farmakovigilance?
Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.
Učinkoviteje lajšati kronično bolečino
»Za bolj učinkovito lajšanje bolečine bi bilo treba bolnike poučiti o pomembnosti jemanja analgetikov v skladu z navodili. Premalo izkoriščen je multimodalni pristop, zdravljenje s kombinacijo različnih zdravil, ki lahko delujejo sinergično, in to pri manjšem odmerku,« je sklenil specialist družinske medicine prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med.
Kompleksni in mnogoteri učinki
Pri melatoninu opažamo cirkadiani ritem sinteze in izločanja, ki ga v glavnem povezujemo z osvetlitvijo mrežnice; biosinteza in izločanje se namreč začneta, ko se začne temniti. A dejstvo je, da se ritem sproščanja melatonina iz češerike ohrani še vsaj nekaj časa tudi pri ljudeh, ki so nekaj dni preživeli v temnici.
Dodati ali opustiti zdravilo?
Starejši imajo veliko bolezni in zdravstvenih težav, zato bi jim lahko predpisali veliko zdravil. Opustitev zdravil pa zahteva večji premislek, pogum in odgovornost zdravnika. Kot pravi klinični farmacevt mag. Rok Antolič, zaposlen v Lekarni UKC Ljubljana, ki deluje na Centru za geriatrično medicino, je starejšim smiselno predpisovati predvsem zdravila, ki vodijo k višji kakovosti življenja.
Moški prihajajo po informacije, ne po pomoč
Čas je, da se strokovna javnost poglobi v prilagojen pristop za optimizacijo zdravstvene obravnave moških. Moška populacija ni homogena, njeno delovanje in razmišljanje zelo zaznamuje testosteron, še posebej v aktivnem obdobju - med 20. in 59. letom moški drugače zaznavajo svoje zdravstvene težave, poudarja spec. psihiatrije in psihoterapevtka Darja Škraba Krmelj, dr. med. Kako čim bolj učinkovito komunicirati z moškimi bolniki?
S kliničnimi farmacevti proti iracionalni polifarmaciji
Eno najmočnejših orodij za zmanjšanje iracionalne polifarmacije je ambulanta farmacevta svetovalca – te ambulante so na voljo bolnikom po vsej Sloveniji. Vsak bolnik, ki ima izbranega osebnega zdravnika, ima namreč možnost pregleda pri farmacevtu svetovalcu v zdravstvenem domu. Potrebuje le delovni nalog osebnega zdravnika.
(Ne)omejene razsežnosti prehranskih dopolnil
Če v iskalniku ene od slovenskih spletnih lekarn vpišemo »prehransko dopolnilo«, dobimo več kot 1.500 zadetkov. Tako je nemogoče pričakovati, da bodo zdravniki za vse svoje bolnike vedeli, kaj jemljejo. Kaj torej lahko naredimo, odgovarjata prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. in prim. Marija Jamšek, dr. med.
Elektronski pripomoček za zmanjševanje polifarmacije
Pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi je polifarmacija velika težava. Mednarodna raziskovalna skupina je razvila in preizkusila računalniški program, ki pomaga pri zmanjševanju polifarmacije pri starejših bolnikih. BMJ je aprila letos objavil njihovo raziskavo.
Prihodnost klinične farmacije po epidemiji precej nejasna
Med epidemijo smo pridobili kar nekaj novih izkušenj in znanj, ki nam bodo v prihodnosti gotovo koristili. Videli smo, da je zaščitno opremo mogoče izdelovati s pomočjo 3D-tiskalnikov, da je mogoče nekatere težave bolnikov rešiti po telefonu, da je včasih nujno in v večjem obsegu treba izvajati eksperimentalno zdravljenje z zdravili. Kljub vsemu pa v prihodnje naših visokih standardov ne smemo spustiti.
»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«
»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
O kombinacijah in varnosti
Glede na razmeroma kratko obdobje poznavanja mehanizma okužbe s SARS-CoV-2 je še prezgodaj, da bi potrdili sume, da nekateri nesteroidni antirevmatiki lahko povečajo verjetnost okužbe oziroma razmnoževanja novega koronavirusa, je v pogovoru o analgetikih poudaril prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Farmacevt v zdravstvu je velikokrat podcenjen
Včasih se sprašujem, ali smo za to krivi mi, farmacevti. Če torej danes kdo še ne ve, kaj bolnišnični farmacevti počnemo v bolnišničnih »kleteh«, potem ste začeli brati pravi prispevek. Takole je videti moj delovni dan v SB Nova Gorica, kjer sem zaposlena kot klinična farmacevtka, piše Sara Kenda, mag- farm. spec. klin. farm.
Lasje po zdravljenju raka
Alopecija je najpogostejši neželeni učinek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro deleče se celice lasnega folikla. Izgubo las najpogosteje povzročajo citostatiki, redko se pojavi izpadanje in redčenje las ob hormonskem zdravljenju in zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili.
Aktualna revija
