Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?
Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave, ki so pod drobnogled vzele posamezne pare gen-zdravilna učinkovina, so pokazale pomemben vpliv genetskih različic in smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil
Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Izidi farmakogenetsko vodenega predpisovanja zdravil
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, so odgovorne za razlike v odgovoru na zdravljenje in pojavu neželenih učinkov med posamezniki. Je zdravljenje, ki upošteva farmakogenetske značilnosti bolnika, varnejše in učinkovitejše? Rezultati raziskave so bili objavljeni februarja v reviji Lancet.
Eno zdravilo, dvojna previdnost
Nosečnost v telesu povzroča spremembe, ki vodijo na spremenjeno farmakokinetiko določenih zdravil in posledično v spremenjeno delovanje. Kako zagotoviti varno zdravljenje nosečnic in zmanjšati (ne)upravičen strah pred posledicami zdravil za plod in otroka? Zbrali smo nekaj najpomembnejših informacij iz medicine in klinične farmacije, ki se lahko na tem področju dragoceno dopolnjujeta.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Brezšivna skrb že v polnem zagonu
V Sloveniji smo si farmacevti že več let prizadevali za uvedbo brezšivne skrbi v bolnišnicah in lekarnah, kar pomeni zagotavljanje farmacevtske obravnave in neprekinjene preskrbe pacienta z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, piše doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Možnosti psihoterapevtske obravnave pri kožnih boleznih
Psihološka stiska je pogosto dejavnik, ki sproži ali poslabša kožno bolezen, in je pomembna determinanta v izidu zdravljenja. Kako prepoznavati bolnike s psihološko stisko in jim zagotoviti čim boljšo oziroma celostno obravnavo, razlaga klinična psihologinja mag. Darja Škrila Čuš, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Obeti in učinkovitost podobnih bioloških zdravil
Kakšna sta varnost in učinkovitost ob preklopih med referenčnim in podobnim biološkim zdravilom ter med podobnimi biološkimi zdravili? Kdaj se pojavljajo izolirani primeri neželenih učinkov in kakšni so obeti zdravljenja? Pojasnjuje asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Glivične okužbe nohtov: štiri najpogostejša vprašanja
Vprašalnik o onihomikozah je pripravila dr. Marjetka Korpar, mag. farm. in spec. klin. farm., vodja Lekarne Ptuj. Z reševanjem kviza boste poglobili znanje o tem, zakaj pot do ozdravitve nohtov nog s topikalnim zdravljenjem ne more biti krajša od devetih mesecev in kateri so najpogostejši neželeni učinki oziroma interakcije z drugimi zdravili pri sistemski terapiji.
Uporaba cepiva PPV23 je stroškovno učinkovita
Okužba s pnevmokokom Streptococcus pneumoniae lahko povzroči resne bolezni, vključno s sepso, meningitisom in pljučnico z bakteriemijo (invazivno) ali brez bakteriemije (neinvazivno). Dobro je znano, da pnevmokokna cepiva učinkovito preprečujejo invazivne in neinvazivne pnevmokokne bolezni ter z njimi povezano smrtnost in obolevnost. Kaj pa je pokazala farmakoekonomska analiza uporabe cepiva PPV23 pri odraslih v Sloveniji?
Imunoterapija v onkologiji: premik v zgodnje stadije
Od prihoda zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) se je zdravljenje napredovalih vrst raka močno spremenilo. Rezultati raziskav pa kažejo prepričljiv premik zdravljenja z ZIKT v zgodnje stadije solidnih rakov, pri katerih imamo vse več dokazov o učinkovitosti tako adjuvantnega kot neoadjuvantnega zdravljenja.
Zdravljenje okužbe s H. pylori kot zaščita ob uporabi aspirina
Aspirin se pogosto predpisuje za preprečevanje trombotičnih srčno-žilnih dogodkov, ob čemer pa se poveča tveganje za krvavitve. Randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava, objavljena v reviji Lancet, ki je zajela starejše bolnike, zdravljene z aspirinom, je pokazala, da izkoreninjenje okužbe s H. pylori preprečuje krvavitve iz peptične razjede.
Kako zdravimo onihomikoze?
Z glivicami okužen noht je stalen vir okužbe, ki se lahko širi na druge dele telesa in druge nohte, zato je to stanje treba zdraviti, poudarja doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na katerih dokazih temelji sodobno (samo)zdravljenje onihomikoz? Kako izberemo optimalen antimikotik?
Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) do končne odpovedi ledvic, vse to ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, saj istega bolnika lahko prizadeneta dve ali celo več ledvičnih bolezni, zdravilo pa je pri vseh isto.
Zdravilne rastline s pomembno vlogo pri BHP
Benigna hiperplazija prostate (BHP) se pojavi pri več kot 50 % moških, starih od 60 do 70 let, in kar pri 90 % moških po 70. letu. Zaradi staranja prebivalstva število obolelih strmo raste, vse več raziskovalcev pa išče nove odgovore na vprašanja o učinkovitosti in varnosti (naravnih) zdravil, ki so na voljo za lajšanje te motnje. Med njimi je izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Aktualna revija
