Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje
Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo (CB), in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.
Pregled izbranih bioloških zdravil
S katerimi referenčnimi in podobnimi biološkimi zdravili lahko v Sloveniji zdravimo avtoimunske gastroenterološke, revmatološke, dermatološke in oftalmološke bolezni? Izbor neonkoloških bioloških zdravil z mehanizmom delovanja, farmacevtsko obliko ter indikacijami je pripravil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.
Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec
Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk
Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Starostnik s KVČB: široka diferencialna diagnoza je šele začetek
Čas do postavitve diagnoze je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), starejših od 60 let, trikrat daljši kot pri mlajših bolnikih s KVČB. Svojevrsten izziv so komorbidnosti, polifarmacija in imunosenescenca. Hitri test, pripravljen v sodelovanju z Andrejo Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor, osvetljuje za klinično prakso pomembnejše vidike obravnave.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
H. pylori in preprečevanje raka želodca
Na podlagi zelo prepričljivih dokazov iz literature o zmanjševanju incidence raka želodca smo tudi v Sloveniji populacijsko presejanje in zdravljenje okužb z bakterijo Helicobacter pylori vključili med prednostne naloge. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Rogaška Slatina, je na kongresu Združenja internistov predstavil novosti.
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.
Zdravila za zdravljenje ulceroznega kolitisa
Asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je pripravil seznam zdravil, ki so za zdravljenje ulceroznega kolitisa odobrena v Evropski uniji. Vključil je podatke o njihovem odmerjanju in o pomembnejših možnih neželenih učinkih, ki lahko usmerjajo izbiro zdravljenja.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Diagnoza je na dlani
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Aktualna revija
