Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
V razširjenem zimskem času pri nas primanjkuje vitamina D kar 80 % prebivalcev, hudo pomanjkanje pa je prisotno pri 40 % odrasle populacije. Katere skupine so še posebej ogrožene? Kakšna so nova priporočila za otroke in mladostnike? Kaj lahko pomeni pomanjkanje vitamina D za nosečnice? Kakšna so priporočila glede na populacijske skupine in ITM? Pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Medicinskega centra Crystal.
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo. Pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti, na katere opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
Usmeritve za družinskega zdravnika pri rakih prebavil
Na 1. nacionalnem posvetu o rakih prebavil so opozorili na zaskrbljujoče naraščanje incidence rakov prebavil pri mlajših odraslih. To zahteva nove pristope za spodbujanje zgodnje in ustrezne diagnostike. Sklepe posveta povzema prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, iz Ambulante Galenia in Katedre za družinsko medicino MF UL.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
O novejši možnosti zdravljenja vazomotornih simptomov
Kakšne možnosti zdravljenja imajo na voljo ženske v menopavzi z vazomotornimi simptomi, ki ne morejo ali ne želijo prejemati hormonskega zdravljenja? V videu Mariusz Kosi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz centra Doktor Kosi predstavi z dokazi podprto terapijo ter učinkovitost zdravljenja z novejšo nehormonsko terapijo. Kakšne so prve klinične izkušnje zdravljenja s fezolinetantom?
Hormonsko zdravljenje – kdaj je potrebna previdnost?
Pri predpisu hormonskega zdravljenja (HZ) v obmenopavznem obdobju upoštevamo simptome, zdravstveno stanje, zdravstvena tveganja, družinsko anamnezo, cilje zdravljenja, preference bolnice in nastop menopavze. Kdaj je sistemsko HZ kontraindicirano ali potencialno tvegano in je zato treba izbrati varnejšo obliko HZ ali nehormonsko zdravljenje? S Tinkaro Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana strnili informacije v infografiki.
Zdravljenje in lajšanje težav ob menopavzi
Preverite svoje znanje s področja urogenitalnega zdravja, HZ in učinkovitih nehormonskih pristopov pri obravnavi žensk v peri- in pomenopavznem obdobju. Hitra osvežitev znanja in utrditev praktičnih kliničnih odločitev prek štirih vprašanj. Vprašanja je pripravila prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, višja svetnica, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pot bolnika z migreno: pogled zdravnika družinske medicine na preventivno zdravljenje
Migrena je ena najpogostejših onesposabljajočih nevroloških bolezni, ki funkcionalno in emocionalno prizadene 12 % odrasle populacije prav v posameznikovem delovnem in reproduktivnem obdobju. Zdravnik družinske medicine (ZDM) je prvi zdravnik, s katerim se sreča bolnik z migreno, ta mu predpiše tudi ustrezno zdravilo za zdravljenje akutnih napadov ali terapijo za preprečevanje migrene. Kako pristopiti k preventivnemu zdravljenju, razlaga Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
Kdaj je smiselna obravnava GVT v bolnišnici?
Če pride do GVT, je pomembno odkriti vzrok. Katere preiskave je smiselno opraviti za izključitev sekundarnih vzrokov? Kdaj je smiselno zdravljenje v bolnišnici? Odgovarja Danijela Oikonomidis, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, vodja Antikoagulantne ambulante Oddelka za kardiologijo in angiologijo Interne klinike UKC Maribor.
Kako ukrepati ob sumu na GVT?
Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.
Globoka venska tromboza: izzivi in rešitve v klinični praksi
Kako pravočasno prepoznati opozorilne znake globoke venske tromboze v ambulanti družinske medicine in preprečiti hude zaplete, kot je pljučna embolija? Katero zdravljenje izbrati in kako bolnike dolgotrajno spremljati? Odgovarja Tjaša Schwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Aktualna revija
