Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Kako do pravilne diagnoze?
Kako postavitvi pravilno diagnozo rakave bolezni v ambulanti družinske medicine? Katerih znakov za alarm ne smemo spregledati in katere so najpogostejše diagnostične napake? Infografika ponuja strnjene informacije, ki jih je zajela asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Aktualna revija
