Dermatovenerologija

Dejavniki tveganja za nastanek treh najpogostejših kožnih rakov

Kateri dejavniki tveganja imajo dokazano vlogo pri nastanku melanoma, bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma? Strnjenje informacije je v preglednici pripravila Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

23. 5. 2024

Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe

Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.

21. 5. 2024

Spremljanje bolnikov z rakom se spreminja

Kako pristopiti k reorganizaciji sledenja bolnikov po zaključenem onkološkem zdravljenju? Kakšno vlogo bi lahko prevzeli družinski zdravniki in kakšnih prednosti se lahko nadejamo ob prihajajočih nujnih spremembah? Po zaključku 35. Onkološkega vikenda je možnosti nanizala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

20. 5. 2024

Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?

Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.

17. 4. 2024

V načrtu nacionalna mreža za obravnavo limfedema

Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., je predstavila trenutne uspehe in izzive v zdravljenju onkoloških bolnikov z limfedemom, ki jih bo vse več. Izpostavlja, da je za optimalno obravnavo bolnikov v načrtu vzpostavitev nacionalne mreže ustrezno usposobljenih specialistov. Kje so še vrzeli v zdravljenju?

17. 4. 2024

Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?

Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.

16. 4. 2024
HITRI TEST

Napredovalo zdravljenje skozi vprašanja

Na voljo je že široka paleta bioloških zdravil za zdravljenje luskavice. Kakšni so mehanizmi delovanja posamezne učinkovine? Katere učinkovine veljajo za prvi izbor zdravljenja posebne skupine bolnikov? Kako veliko je breme srčno-žilnih komorbidnosti? Osvežite znanje s kratkim kvizom, ki ga je recenzirala Olga Točkova, dr. med.

10. 4. 2024

Priporočila za obravnavo dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni

Sistemsko vnetje, prisotno pri psoriatični bolezni, vodi v številna pridružena stanja, med katerimi izstopajo bolezni srčno-žilnega sistema. Sistematično presejanje in obvladovanje dejavnikov tveganja bi bilo zato smiselno pri vseh bolnikih s postavljeno diagnozo, meni doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med. Preverite, katere parametre bi bilo smiselno intervalno spremljati.

10. 4. 2024

O pomenu zgodnjega zdravljenja luskavice

Najnovejše raziskave kažejo, da zgodnejša uvedba biološke terapije bistveno poveča možnost za trajnejše učinke zdravljenja zmerne do hude luskavice. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana opozarja, da imajo naši bolniki v povprečju bolezen že 18 let pred uvedbo ustreznega zdravljenja.

10. 4. 2024

Dva plaka, en sindrom

Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.

10. 4. 2024

Pogled v register bolnikov z luskavico

Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?

10. 4. 2024

Kako luskavica vpliva na rodnost in izide nosečnosti

Približno polovica oseb z luskavico so ženske v rodni dobi. Ali bolezen posega tudi v izide nosečnosti? Povezavo so ugotavljali britanski raziskovalci v doslej največji tovrstni raziskavi, rezultate pa so pred dnevi objavili v reviji JAMA Dermatology.

10. 4. 2024

Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili

Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.

10. 4. 2024

Kako je poskrbljeno za slovenske bolnike s psoriatičnim artritisom?

Izsledki evropskih raziskav kažejo, da bolniki s psoriatičnim artritisom kljub dobrim možnostim sodobnega zdravljenja niso optimalno obravnavani. Kam se uvršča Slovenija in kako uspešno se pri nas povezujeta stroki, odgovorni za skrb bolnikov s psoriatičnim artritisom, je ocenil specialist interne medicine in revmatologije Dean Sinožič, dr. med., iz SB Celje.

10. 4. 2024

Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?

V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

10. 4. 2024
Preglednica

Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo

V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.

27. 3. 2024
Preglednica

Pregled izbranih bioloških zdravil

S katerimi referenčnimi in podobnimi biološkimi zdravili lahko v Sloveniji zdravimo avtoimunske gastroenterološke, revmatološke, dermatološke in oftalmološke bolezni? Izbor neonkoloških bioloških zdravil z mehanizmom delovanja, farmacevtsko obliko ter indikacijami je pripravil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

27. 3. 2024

Kdaj intenzivnejše zdravljenje?

O novih spoznanjih in izzivih pri zdravljenju aken ter terapijah sedanjosti in prihodnosti smo se pogovarjali s specialistkama dermatovenerologije, doc. dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., iz Dermatologije Rogl Fabjan in Nino Jugovar, dr. med., iz dermatologije DermaLab.

27. 3. 2024

Placebo in nocebo učinki v dermatologiji

V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.

20. 12. 2023

Nad KVB z venoaktivnimi zdravili

Stopnje priporočil za venoaktivna zdravila za posamezen klinični razred po CEAP klasifikaciji

23. 10. 2023
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Bo vse to čez eno leto še res?

24. 4. 2024

Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja

27. 3. 2024

Dobrodošla novost za bolnike z migreno

27. 3. 2024

Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec

27. 3. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.