Glivične okužbe nohtov: štiri najpogostejša vprašanja
Vprašalnik o onihomikozah je pripravila dr. Marjetka Korpar, mag. farm. in spec. klin. farm., vodja Lekarne Ptuj. Z reševanjem kviza boste poglobili znanje o tem, zakaj pot do ozdravitve nohtov nog s topikalnim zdravljenjem ne more biti krajša od devetih mesecev in kateri so najpogostejši neželeni učinki oziroma interakcije z drugimi zdravili pri sistemski terapiji.
Uporaba napačnih preparatov pri onihomikozah ni redkost
Svetovanje in predpisovanje preparatov, ki niso namenjeni zdravljenju glivičnih okužb nohtov, pač pa kože stopal, je eden v nizu razlogov za neuspešno zdravljenje onihomikoz, pove Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola. Kaj še botruje slabi adherenci in trdovratnim, ponavljajočim se okužbam?
Redko z eno tubo zdravila
»Pri pojavu aken se vse bolj zavedamo vpliva, ki ga imajo na kvaliteto življenja bolnika," pove Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola. Z zgodnjim začetkom zdravljenja z lokalnimi terapijami v ambulanti družinske medicine in pravočasno napotitvijo k specialistu lahko obvladujemo hujše oblike, ki pustijo brazgotine na koži in samopodobi.
Kako zdravimo onihomikoze?
Z glivicami okužen noht je stalen vir okužbe, ki se lahko širi na druge dele telesa in druge nohte, zato je to stanje treba zdraviti, poudarja doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na katerih dokazih temelji sodobno (samo)zdravljenje onihomikoz? Kako izberemo optimalen antimikotik?
Sindrom VEXAS, veliki posnemovalec
Šele od leta 2020 poznamo novo vnetno bolezen, sindrom VEXAS. Kako se kaže njegova pestra in kompleksna klinična slika? S katerimi hematološkimi, dermatološkimi in revmatskimi bolezni se prekrivajo znaki in simptomi? Njegove značilnosti je predstavila Alojzija Hočevar, dr. med., spec. revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
Vnetni spomin pri luskavici in implikacije za zdravljenje
S trenutno dostopnimi sistemskimi, predvsem z novejšimi biološkimi zdravili, lahko dosežemo popolno klinično remisijo luskavice, a se po prenehanju zdravljenja psoriatični plaki običajno vrnejo in pojavijo na prvotnih mestih. Kateri so celični mehanizmi, odgovorni za ponovitve, in kaj pomenijo za prihodnost zdravljenja najpogostejšega tipa – luskavice v plakih?
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Klinično pomembna povezava med luskavico in NAFLD
Bolniki s kronično luskavico v plakih imajo skoraj dvakrat povečano tveganje za nealkoholno zamaščenost jeter. Tveganje je večje pri osebah, ki imajo huje prizadeto kožo, najverjetneje pa tudi pri tistih, ki imajo psoriatični artritis, kažeta sistematični pregled in metaanaliza.
Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.
O sodobnih ciljih zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni
Cilji zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni so se v zadnjih letih zelo zvišali. Kakšna so realna pričakovanja v vsakdanji klinični praksi, kjer imajo bolniki številna pridružena obolenja? Kako izbrati najboljše zdravilo za posameznega bolnika in kako optimizirati zdravljenje, če cilji zdravljenja niso doseženi, razlaga dermatologinja Maruška Marovt, dr. med., iz Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Kje je stroka najbolj napredovala in kako naprej?
Po zaključenem prvem dnevu Dermatološkega vikenda v Rimskih toplicah, ki je potekal konec marca, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med. Poleg tega, kje so se pri zdravljenju kožnih bolezni zgodili največji napredki, smo ga povprašali tudi, kako vidi prihodnost slovenske dermatologije.
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo. Piše spec. dermatologije Olga Točkova, dr. med.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Aktualna revija
