Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Pri ulceroznem kolitisu včasih predolgo čakamo
V UKC Ljubljana se z biološkimi zdravili zdravi 34 % bolnikov z ulceroznim kolitisom. »To je veliko premalo,« pove dr. Nataša Smrekar, dr. med. Dostopnost konziliarne obravnave se izboljšuje, a določen predsodek pri predpisovanju bioloških zdravil tej skupini bolnikov ostaja. Kateri je to?
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Kaj še potrebujemo, da bi lahko spremenili naravni potek bolezni?
Pripomogli smo k novim odkritjem napovednikov naravnega poteka Crohnove bolezni in napovednikov njenih zapletov. Prvič v zgodovini obravnave bolnikov s KVČB poznamo jasne cilje zdravljenja. Kateri so razlogi, da še vedno zamudimo bolnika, ki agresivnejše zdravljenje potrebuje takoj? Odgovore išče specialistka interne medicine prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., iz UKC Maribor.
Kako bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?
Pomanjkanje kadra in multidisciplinarnosti ter številne neznanke v poteku bolezni nas lahko ovirajo pri doseganju ciljev celostnega zdravljenja ulceroznega kolitisa, četudi imamo na voljo vrhunska zdravila, ki so prinesla težko pričakovani preboj. Več v pogovoru s predstojnico gastroenterološkega oddelka UKC Maribor Andrejo Ocepek, dr. med.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
