Bo vse to čez eno leto še res?
Umetna inteligenca vse bolj vstopa v medicino. Kakšna prihodnost se obeta in kako bo vplivala na vsakdanje delo in študij medicine? Kje je trenutno najbolj koristna in kdaj moramo biti previdni? Bo vse to čez eno leto še res? Razmišlja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Dobrodošla novost za bolnike z migreno
Po raziskavah vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih. Ob tem tudi polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno, poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec
Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.
