»Bakrena« bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna bolezen, ki povzroči kopičenje bakra v življenjsko pomembnih organih. Diagnostika je težavna, pravočasna prepoznava ter sodobno zdravljenje omogočata normalno življenje in običajno pričakovano življenjsko dobo, sicer pa je bolezen usodna, razlaga Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Brez klinike ni inovacij
Asist. Luka Petravić, dr. med., v nerazdružljivo celoto neutrudno povezuje dva svetova. Kot specializant interne medicine v UKC Maribor rešuje izzive ob bolniški postelji, kot doktorski študent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pa s pomočjo velikih podatkov išče rešitve za prihodnost zdravstva. Raziskovanje ga neizmerno veseli, a ob tem poudarja, da se kliničnemu delu ne bi odpovedal, saj prav stik z bolnikom in kliničnimi kolegi daje ključne uvide, potrebne za resnične inovacije in spremembe.
Pomen intenzivnega zniževanja ravni LDL-holesterola pri ASŽB
Raziskava, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je potrdila, da pri zdravljenju bolnikov z aterosklerotično srčno-žilno boleznijo (ASŽB) upoštevanje ciljne vrednosti LDL-holesterola < 1,4 mmol/l v primerjavi s ciljno vrednostjo < 1,8 mmol/l zniža tveganje za srčno-žilne dogodke.
Sistemske razsežnosti parodontitisa
Parodontalno bolezen povezujemo z endokrinimi motnjami, reproduktivnim zdravjem ter srčno-žilnimi, malignimi in drugimi boleznimi. Boljši vpogled v mehanizme povezav prinaša nova spoznanja o sistemskih učinkih zdravljenja parodontitisa. Prav zaradi prepletenosti teh stanj ima lahko obravnava dvosmernih povezav pomemben klinični pomen za številne specialnosti, so poudarili na 24. slovenskih parodontoloških dnevih.
Zdravljenje HFrEF z zdravili: od dokazov do klinične prakse
Kljub jasnim dokazom učinkovitosti in varnosti nekateri bolniki s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF) še vedno ne prejmejo štiristebrne terapije ali je ne prejmejo pravočasno oziroma v ustreznih odmerkih. Katere so največje ovire za učinkovito implementacijo smernic v prakso? Razčlenjujemo izzive vsakodnevne prakse in ponujamo smeri za individualizacijo terapevtskih ciljev.
Povečan vnos tekočine za preprečevanje ponovitve sečnih kamnov
Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da številni bolniki s sečnimi kamni tudi ob ukrepih za spodbujanje vnosa tekočine dolgoročno težko zaužijejo dovolj tekočine za preprečevanje ponovitve bolezni.
Kaj se zgodi s hormoni med postenjem?
Med novodobnimi prehranskimi vzorci sta posebno zanimanje strokovne in laične javnosti pritegnila prekinitveni in dolgotrajni post. V zadnjih letih je predvsem prekinitveni post v populaciji postal zelo razširjen, zato za zdravnika to ni več le prehranski trend, ampak pogost klinični kontekst, ki lahko pomembno vpliva na obravnavo bolnika. Pišeta Rok Herman, dr. med., in Jure Tršan, dr. med., z UKC Ljubljana.
Friedreichova ataksija: najpogostejša dedna ataksija
Čeprav je Friedreichova ataksija najpogostejša dedna ataksija, ostaja diagnostika zaradi heterogene klinične slike zahtevna, zdravljenje pa je bilo dolgo omejeno predvsem na simptomatsko podporo. O kliničnih znakih, diagnostičnih izzivih in sodobni možnosti zdravljenja je na Schrottovih dnevih predavala prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Neugodni življenjski dogodki in psihosocialni stresorji pri FNM
Za funkcijsko nevrološko motnjo (FNM) so značilni simptomi, kot so oslabelost, motnje gibanja in napadi, podobni epileptičnim, ki niso posledica strukturne okvare živčevja. Gre za pogosto in invalidizirajočo motnjo. FNM je bila tradicionalno razumljena kot posledica neugodnih življenjskih izkušenj in drugih stresorjev, v zadnjih letih pa motnjo razumemo v širšem okviru biopsihosocialnih modelov.
Konec ere bolezni CMV
Med vsemi modalitetami zdravljenja v hematologiji je imunski sistem v najslabšem kondicijskem stanju po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC). Celični in humoralni imunski odziv sta praktično izničena, kar odpira vrata oportunističnim okužbam in reaktivacijam latentnih virusov, zapisanih v genomu prejemnika. Med njimi je pomemben citomegalovirus (CMV), ki ob sodobnem zdravljenju danes ni več problem, poudarja Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Potovanje v neznano
Vsaka knjiga, ki jo vzamemo v roke, je potovanje v neznano; najprej k neznanim ljudem in njihovim zgodbam, nato pa tudi k neznanemu v nas – nepričakovanim čustvom, ki se porajajo ob branju, sodbam, ki jih v mislih izrekamo o likih, in spoznanjem, ki zaposlujejo naše misli še dolgo potem, ko smo knjigo že zaprli. Včasih nas kakšna popelje na pustolovščino, na katero se v resničnem življenju ne bi nikoli podali. Poletna trojica bralnih namigov vabi na odprto morje med tihotapce, pionirske raziskovalne odprave in v mistične gozdove.
Zdravljenje aken v klinični praksi
Acne vulgaris oziroma navadne akne so vnetna bolezen pilosebacealne enote kože, ki prizadene do 9 % celotne populacije. V času pubertete se akne pojavijo pri kar 85 % najstnikov. Povzročijo lahko trajne brazgotine, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in njihovo samopodobo ter so povezane s povečanim tveganjem za tesnobo in depresijo. Namen interaktivnega prispevka je ponuditi praktičen stopenjski pristop k njihovi obravnavi.
Ali se razmerje med moškimi in ženskami z diagnozo MAS spreminja?
Za motnjo avtističnega spektra (MAS) so značilni težave v socialni komunikaciji, omejeni interesi in ponavljajoča se vedenja. V zadnjih desetletjih se je pojavnost MAS pomembno povečala, hkrati pa je bila motnja tradicionalno pogosteje diagnosticirana pri moških kot pri ženskah.
Melanholična odzvanjanja sodobnega sveta
V tem obdobju Benetke odzvanjajo v znamenju umetnostnega bienala, ritem letošnje velike mednarodne umetniške platforme določata upočasnitev in poglobitev. V bližnjem Gradcu se je mogoče potopiti v svet rastlin, prek tega pa v večna razmerja med naravo in kulturo. Na Dunaju je na ogled razstava znamenitega francoskega realista Gustava Courbeta.
Izzivi napredovale KLB
O dejavnikih, ki določajo hitrost napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB), pomenu zgodnjega prepoznavanja zapletov ter pripravi na dializo in presaditev ledvice smo se pogovarjali s prof. dr. Robertom Ekartom, dr. med., spec. nefrologije in interne medicine, svetnikom, strokovnim vodjem Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Naredimo korak naprej pri presejanju za KLB
Kakšne so prve izkušnje v klinični praksi z uporabo protokola presejanja za kronično ledvično bolezen (KLB) v timu družinske medicine, razlaga prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino MF UL. Poudarja, da je ključna preiskava za njeno odkrivanje določanje razmerja albumina in kreatinina v urinu (UACR), ki bi se na primarni ravni morala uporabljati čim širše.
HαT kot dejavnik tveganja za hudo anafilaksijo na zdravila
Dedna α-triptasemija (HαT) nastane zaradi povečanja števila kopij gena TPSAB1 za α-triptazo, kar vodi v povišane bazalne vrednosti serumske triptaze (BST). Pojavlja se pri približno 6 % zahodne populacije in je najpogostejši vzrok za trajno povišanje α-triptaze. V zadnjih letih je bila prepoznana kot pomemben dejavnik mastocitno posredovanih reakcij, vključno z anafilaksijo, pri čemer je več kopij gena povezanih s hujšo obliko reakcij.
Antibiotična terapija pri nezapletenem apendicitisu
Raziskava Appendicitis Acuta (APPAC) je primerjala zdravljenje z antibiotiki in apendektomijo pri osebah z na CT potrjenim nezapletenim apendicitisom. Pokazala je, da 61 % oseb, zdravljenih z antibiotikom, v petletnem spremljanju ni potrebovalo operativnega zdravljenja. V reviji JAMA so objavili 10-letne podatke spremljanja po vključitvi v raziskavo.
Kam gre parodontologija?
Parodontologija je v zadnjih desetletjih doživela pomemben razvoj tako na področju razumevanja bolezni kot tudi na področju diagnostike in zdravljenja. Napredek temeljnih znanosti, razvoj biomaterialov in izpopolnjene kirurške tehnike so bistveno spremenili možnosti zdravljenja bolezni obzobnih tkiv. Kljub temu ostaja temeljni cilj stroke nespremenjen: ohraniti zdrava obzobna tkiva in naravne zobe za čim daljše obdobje.
Zgodnje prepoznavanje odpira vrata novim terapijam
»Alzheimerjeva bolezen (AB) je biološki dolgoletni nevrodegenerativni proces z značilnimi patološkimi spremembami v možganih. Ta kontinuum vključuje predklinično fazo, blago kognitivno motnjo zaradi AB ter Alzheimerjevo demenco (AD) zaradi AB, pri kateri je kognitivni upad že izrazit in vpliva na vsakodnevno funkcioniranje bolnika,« je na simpoziju Geriatrija razložila Eva Županič, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Artroza kolena v praksi
Artroza kolena je že zdaj zelo razširjena, zaradi staranja prebivalstva in načina življenja pa projekcije kažejo nadaljnjo veliko rast prevalence. Približno polovica vseh osteoartroz odpade na koleno. O konservativnem pristopu, ki je vedno prvi korak pri zdravljenju, in ostalih sodobnih možnostih zdravljenja smo se pogovarjali s Tarasom Šarlerjem, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz medicinskega centra Arbor Mea.
Aktualna revija
