Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Zdravniškega poklica ne bi zamenjala za nobeno kolajno
Bila je vrhunska športnica, danes pa je Sara Habjan, dr. med. iz UKC Ljubljana, z vsem srcem predana specialistka kardiologije in vaskularne medicine, ki včasih razmišlja v italijanščini. Vedno znova jo vleče na Obalo, tako kot vse Primorce, in vedno znova se vrača k trdemu delu, zelo zanimivemu in hkrati polnemu izzivov.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Za srčno medicino
Zdravniški poklic je težek in vsi ne vzdržijo. Tako je v eni od svojih kolumn, ki je na noge dvignila domačo laično pa tudi strokovno javnost, med drugim zapisal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Povod za iskren zapis o zloveščih tabu temah slovenske medicine je bil tragičen dogodek, samomor študenta in skupinska obravnava študentov pri psihiatru.
Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
Revolucija v medicini
Za vedno večji delež bolezni poznamo primarni vzrok na molekulskem ali celičnem nivoju. Z razvojem znanosti in biomedicinskih tehnologij prihajamo v obdobje, ko bo mogoče vedno večje število takšnih bolezni tudi zdraviti, bodisi z usmerjanjem selektivno na tarčne celice bodisi s popravljanjem genskega zapisa ali njegovim nadomeščanjem.
Vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19.
Še nikoli tako hitro
Srčno popuščanje, ki dobiva razsežnosti epidemije, prinaša visoko morbidnost in mortaliteto. To breme zdravstvenega sistema pa danes že nekoliko zmanjšujemo po zaslugi terapevtskih prebojev. »V zadnjih letih se klinične raziskave, ki spreminjajo klinično prakso, nizajo s takšno hitrostjo, kot se niso nikoli poprej,« je optimističen prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Od diagnostike do terapije
Kako naj ukrepa specialist družinske medicine pri blagih in zmernih neželenih učinkih zdravljenja z ZINT? Predstavljamo ključne korake obvladovanja od diagnostike do terapije pri kožnih izpuščajih, driski in kolitisu ter pnevmonitisu. Preglednica je nastala v sodelovanju z Marijo Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z UKC Maribor.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Pri starejših po transplantaciji ne moremo tvegati okužbe
Znano je, da je lahko potek covida-19 pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro in končno odpovedjo ledvic izjemno težak. Po okužbi je umrljivost teh bolnikov ena največjih, večja kot pri bolnikih s kroničnimi boleznimi srca ali pljuč. Ukrepe, ki so do danes pripomogli k povečani zaščiti te ranljive skupine bolnikov, je predstavil predstojnik KO za nefrologijo in vodja Centra za transplantacijo ledvic v UKC Ljubljana prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Vnetni spomin pri luskavici in implikacije za zdravljenje
S trenutno dostopnimi sistemskimi, predvsem z novejšimi biološkimi zdravili, lahko dosežemo popolno klinično remisijo luskavice, a se po prenehanju zdravljenja psoriatični plaki običajno vrnejo in pojavijo na prvotnih mestih. Kateri so celični mehanizmi, odgovorni za ponovitve, in kaj pomenijo za prihodnost zdravljenja najpogostejšega tipa – luskavice v plakih?
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Aktualna revija
