Znanost in družbena omrežja so povezani
Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri ulceroznem kolitisu – da ali ne?
Trenutno je z menjavo med posameznimi zdravili iz razreda zaviralcev Janusove kinaze (JAKi) še malo izkušenj, glede na izkušnje iz revmatologije pri zdravljenju revmatoidnega artritisa pa bi tak pristop lahko bil uspešen tudi pri ulceroznem kolitisu.
Aspirin plus ticagrelor po koronarni premostitveni operaciji zaradi AKS
Dodatek ticagrelorja k aspirinu ni privedel do manjše pojavnosti pomembnih srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, ki so zaradi akutnega koronarnega sindroma (AKS) prestali koronarno premostitveno operacijo (CABG), je pokazala raziskava, nedavno objavljena v reviji NEJM.
Zdravljenje HFrEF z zdravili: od dokazov do klinične prakse
Kljub jasnim dokazom učinkovitosti in varnosti nekateri bolniki s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF) še vedno ne prejmejo štiristebrne terapije ali je ne prejmejo pravočasno oziroma v ustreznih odmerkih. Katere so največje ovire za učinkovito implementacijo smernic v prakso? Razčlenjujemo izzive vsakodnevne prakse in ponujamo smeri za individualizacijo terapevtskih ciljev.
Zdravljenje alergijskega rinitisa
Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
Povrnitev telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor
Revija BMJ je objavila sistematični pregled in metaanalizo podatkov o povrnitvi telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor ter s tem povezanih spremembam v kardiometabolnih markerjih pri odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
Dileme
Kadar presojamo ravnanja drugih, smo večinoma zelo načelni in precej dobro vemo, kako bi se v podobnih primerih odzvali sami. Kaj pa, ko se zares znajdemo v neprijetnem položaju? Takrat poleg tega, kaj je prav, tehtamo tudi, kaj je udobneje, nas manj stane, prinaša manj sitnosti … Književni liki sodobne književnosti v podobnih dilemah pogosto izberejo manj plemenito možnost. Ker še zdaleč niso popolni, se lažje poistovetimo z njimi, hkrati pa ugotavljamo, da ne smemo prestrogo soditi ne drugih ne sebe.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Preboji v moderni in sodobni umetnosti
V Casi Cavazzini v Vidmu so na ogled dela Van Gogha, Moneta, Picassa, Magritta in drugih likovnih mojstrov preteklosti. Medtem ko v videmskem Muzeju moderne in sodobne umetnosti predstavljajo klasike impresionizma, postimpresionizma do avantgardnih umetniških gibanj, je v Milanu na ogled sodobnik, čeprav se projekt v Nemčiji rojenega umetnika Anselma Kieferja s poklonom pozabljenim alkimistkam prav tako obrača k preteklosti. V sodobni vizualni jezik avstrijskega slikarja Tobiasa Pilsa pa je mogoče vstopiti na Dunaju.
Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?
Z Alzheimerjevo boleznijo, najbolj pogostim vzrokom demence, danes v ZDA živi šest milijonov ljudi, število bolnikov pa naj bi se do leta 2050 podvojilo. Tako s podaljševanjem življenjske dobe ohranjanje kognitivnih sposobnosti postaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ker so na voljo le omejene možnosti zdravljenja, se raziskovanje vse bolj usmerja v zgodnje preprečevanje demence, vse več pozornosti pa je namenjene tudi vsakodnevnim prehranskim navadam, kot je uživanje kave in čaja.
Zdravljenje aken v klinični praksi
Acne vulgaris oziroma navadne akne so vnetna bolezen pilosebacealne enote kože, ki prizadene do 9 % celotne populacije. V času pubertete se akne pojavijo pri kar 85 % najstnikov. Povzročijo lahko trajne brazgotine, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in njihovo samopodobo ter so povezane s povečanim tveganjem za tesnobo in depresijo. Namen interaktivnega prispevka je ponuditi praktičen stopenjski pristop k njihovi obravnavi.
Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe v ambulantni in bolnišnični praksi ter so pomemben klinični izziv. O sodobnem pristopu k obravnavi okužb spodnjih in zgornjih sečil, smotrni uporabi antibiotikov ter pomenu nefarmakoloških ukrepov smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Logar, dr. med., spec. infektologije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Spanje kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? Odgovarjata prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za motnje spanja.
Spodbujanje levega kraka v primerjavi z običajnim srčnim spodbujanjem
Spodbujanje prevodnega sistema je bolj fiziološka alternativa običajnemu spodbujanju desnega prekata, ki se uporablja pri bolnikih s prevodnimi motnjami, so ugotovili v evropski raziskavi MELOS RELOADED.
Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
AKZ pri akutni možganski kapi – premik paradigme?
Antidoti za antikoagulacijska zdravila (AKZ) so bili razviti za hitro nevtralizacijo antikoagulacijskega učinka ob večjih krvavitvah ali nujnih posegih. V obravnavi akutne možganske kapi pa je njihova vloga postala bistveno bolj kompleksna, saj odločanje ni več univerzalno – zahteva prilagojeno presojo posameznikovega stanja.
ASH 2025: AML in diseminirani plazmocitom
Kaj je odmevalo na kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) in diseminiranega plazmocitoma? Največji preboj v zdravljenju AML predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, pri diseminiranem plazmocitomu pa so izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Čas so možgani
V državah zahodne in severne Evrope se starostno standardizirana smrtnost zaradi možganske kapi giblje približno med 50 in 80 na 100.000 prebivalcev, enoletna smrtnost po kapi pa znaša približno 20–30 %. Pomemben delež bolnikov ostaja trajno funkcionalno odvisen – pomoč pri vsakodnevnih opravilih potrebuje do 50 % preživelih. Države, ki so zgodaj uvedle organizirane enote za možgansko kap, 24-urno specialistično pokritost in sistemsko mrežo telekap, so dosegle pomembno zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti. Piše prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, višja svetnica, FESO.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
HF ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem (HF) moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s HF, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
