Družinska medicina z vizijo
Soočamo se s spremembami v družbi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, razvoj sodobnih tehnologij, napredek diagnostičnih in terapevtskih možnosti, vse to pa spreminja tudi prioritete v družbi. Kako pa je z vizijo družinske medicine piše prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske in splošne medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Želela bi si, da bi se bolniki pritožili že prej
Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije, je odprta oseba, ki se ji nič ne zdi nenavadno. Razumljivo. V življenju je počela marsikaj. Fotografirala koncerte, vodila radijske oddaje in kot vodja projekta Imuno postala ime tedna na Valu 202. Morda zato, ker je trmasta – vsaj tako meni sama. Danes je zdravnica, ki se ji zdi, da kolegi res ne skrbijo dovolj zase in za svoje duševno zdravje.
Quo vadis, družinska medicina?
Prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, predsednik Združenja družinskih zdravnikov Slovenije in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, oba s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sta predstavila pogled na trenutne izzive družinske medicine pri nas in orisala delček njene možne poti v prihodnosti.
Prihodnost v kapsuli črevesne mikrobiote
Koliko dokazov se je nabralo o povezanosti črevesne mikrobiote in kroničnih bolezni? Kako uspešno lahko s prehrano, prebiotiki in probiotiki, antibiotiki in fekalnimi transplantacijami spreminjamo sestavo črevesne mikrobiote pri bolnikih ali zaviramo nastanek bolezni pri navidez zdravih ljudeh? Multidisciplinarno povezovanje postavlja solidne temelje sistemski medicini.
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Učinki rehabilitacijskega programa po srčnem infarktu
Dolgoročni preventivni ukrepi preprečevanja aterosklerotične žilne bolezni pri osebah po srčnem infarktu zajemajo zdravljenje v sklopu sekundarne preventive po srčno-žilnem dogodku in spremembo življenjskega sloga. Zaradi ugodnega vpliva se priporoča sledenje mediteranskemu slogu življenja. Kakšna je pri tem adherenca bolnikov?
Svoboda in meje v zdravniškem okolju
»V preteklosti so bile mehke teme, komunikacija in postavljanje meja, v medicinskem okolju zapostavljene. Tega se na medicinski fakulteti do nedavnega nismo učili, zato je bilo iz omenjenega naslova precej težav, zapletov in tožb, saj zdravniki nismo bili usposobljeni za veščo komunikacijo z bolniki, svojci in kolegi. Bili smo prepuščeni sami sebi,« je povedal Damijan Perne, dr. med.
Zdravljenje okužbe s H. pylori kot zaščita ob uporabi aspirina
Aspirin se pogosto predpisuje za preprečevanje trombotičnih srčno-žilnih dogodkov, ob čemer pa se poveča tveganje za krvavitve. Randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava, objavljena v reviji Lancet, ki je zajela starejše bolnike, zdravljene z aspirinom, je pokazala, da izkoreninjenje okužbe s H. pylori preprečuje krvavitve iz peptične razjede.
Prebujanje
Se vas loteva spomladanska utrujenost? Vam kihanje, nahod in oblačenje vseh teh odvečnih jutranjih plaščev trenirajo živce? Pa muhasto vreme, ta nadloga? Nič ne de. Danes je nov dan in jutri bo menda spet. Vsak naslednji bo malo daljši, svetlejši in toplejši. Vanje vas želijo pospremiti naslednje knjige, v katerih se razpirajo češnjevi cvetovi, rastejo počitniške hišice in brzijo nočni vlaki. Ste pripravljeni? Najlepše se šele začenja.
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Migrena pod nadzorom?
Z novejšimi zdravili zadovoljiv učinek profilaktičnega zdravljenja migrene dosežemo pri približno treh četrtinah bolnikov, odličen učinek pa skoraj pri tretjini bolnikov, razlaga doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije, s KO za nevrologijo UKC Ljubljana. Ob dobrem odzivu na profilaktično terapijo bolniki poročajo tudi o boljši učinkovitosti akutnih zdravil.
Demenca brez motenj spomina
Kontinuirane oblike zdravljenja lahko uvedemo tudi bolnikom z napredovalo Parkinsonovo boleznijo s pridruženim sindromom demence. A pri teh kompleksnih bolnikih lahko uvajanje ali prilagajanje terapije kognitivne težave poslabša. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja povečano zavedanje teh izzivov.
Aktualna revija
