»Sestavljeni« smo iz vseh bolnikov, ki smo jih kadarkoli srečali
Vita Andreja Mesarič, dr. med., mlada specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je trenutno na dodatnem izobraževanju iz fetalne medicine na Fetal Medicine Foundation, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice King‘s College v Londonu. Pravi, da je neizmerno srečna in hvaležna, ker je našla to, kar jo najbolj veseli delati. Kljub trenutnim sistemskim izzivom, ki spremljajo zdravniški poklic.
Pregled najnovejših spoznanj pri obravnavi MS
Kaj sporočajo najnovejši dokazi o prodromalni multipli sklerozi (MS)? Kako uspešni smo in bomo pri preprečevanju od zagonov neodvisnega napredovanja prizadetosti? Kakšne spremembe obetajo prihajajoče terapevtske možnosti? Zbrali smo novosti, ki so jih predstavili tudi na kongresu ECTRIMS23.
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Prilagodljive vedenjske intervencije za obravnavo debelosti
Vedenjske intervencije za izgubo telesne teže se v klinični praksi težko izvajajo. Rešitve, ki bi omogočale zgolj vodenje prek e-zdravja (denimo aplikacije na pametnih telefonih), bi lahko pomenile učinkovit ukrep na ravni populacije.
Kritično branje medicinskih člankov
Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode. Piše dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kaj je znanstveno dokazano o akupunkturi?
Raziskovalci se s številnimi študijami trudijo razložiti mehanizem delovanja tega kitajskega načina zdravljenja. Raziskave potekajo predvsem na živalskih modelih, na katerih simulirajo bolezensko stanje človeka in preučujejo biološki odziv na zdravljenje z akupunkturo. Kaj so torej že znani mehanizmi delovanja akupunkture? V nadaljevanju povzemamo različne študije in dokaze o delovanju akupunkture.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Alergijska reakcija na pik žuželke v povezavi z genetsko motnjo
Ali so življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije na pik žuželke iz reda kožekrilcev povezane z genetsko motnjo? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s tujimi kolegi prišli do odkritja, ki to potrjuje. Svoje ugotovitve so objavili v ugledni reviji Allergy.
Neulovljivi zen
Ob vsakodnevni naglici se včasih kot fatamorgana prikazuje podoba poletne idile: ležalnik v senci dehtečega borovca, pred očmi morje, ugodnih 27 stopinj z osvežilno spremljavo sredozemskega vetrca. Mi na ležalniku, sproščeni, s preobiljem časa, zatopljeni v dobro knjigo. Čeprav se dopust zdi nedoumljivo daleč, prej ko slej izza oblaka posije žarek brezskrbnih prostih dni. Idila je torej tu – spokojnosti pa od nikoder. Že kaj kmalu ugotovimo, da čas za branje sicer je, ...
Kako obravnavati migreno v ADM in kdaj bolnike napotiti k nevrologu?
Migrena ostaja kljub veliki razširjenosti slabo prepoznana in suboptimalno obravnavana. Kako obravnavi migreno v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kako pravilno postaviti diagnozo glede na zadnje diagnostične kriterije? Kdaj bolnika napotiti na terciarno raven?
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Molekularni mehanizmi kroničnega rinosinuzitisa
Molekularni mehanizmi, ki povzročajo kronični rinosinuzitis, še niso natančno pojasnjeni. Za boljše razumevanje bolezni in odkrivanje novih načinov zdravljenja je to znanje nujno. Slovenski raziskovalci so s svojo raziskavo prišli korak bližje temu cilju.
Čas je, da zagrizemo tudi v KLB
Dejstvo, da se testiranje za albuminurijo ne izvaja v zadostni meri in KLB ostaja neodkrita, je bilo povod za sodelovanje prim. prof. dr. Danice Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, doc. dr. Andreja Škoberneta, dr. med., spec. nefrologije, izr. prof. dr. Andreje Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, in prim. dr. Aleksandra Stepanovića, dr. med., spec. družinske medicine, pri izdelavi novega algoritma za področje primarnega zdravstvenega varstva.
Blokatorji beta po akutnem miokardnem infarktu
Učinkovitost blokatorjev beta pri osebah s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem je dobro dokumentirana. Raziskave so že pokazale tudi ugoden učinek dolgoročnega jemanja blokatorjev beta po miokardnem infarktu, kjer so dosegli zmanjšanje umrljivosti za 20 %.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Aktualna revija
