Imunska trombocitopenija in akutna IMK
Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.
Preživetje se podaljšuje pred našimi očmi
Diseminirani plazmocitom še vedno velja za neozdravljivo bolezen, a preživetje bolnikov danes pogosto presega deset let in več. Vsaka nova terapija pa temu doda še nekaj mesecev, celo let. Kako je pri nas poskrbljeno za bolnike, kakšno je sosledje zdravljenja in kje še ostajajo neznanke, odgovarja prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na ASH 2022?
Na zadnjem kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) so med predstavljenimi novostmi v zdravljenju krvnih bolezni izstopali novi podatki evropskega registra o značilnostih zdravljenja kronične mieloične levkemije po blastni preobrazbi in ugotovitve o zdravljenju Waldenströmove makroglobulinemije, predstavili pa so tudi podatke iz resničnega okolja o zdravljenju kronične limfocitne levkemije.
KLL: neozdravljiva bolezen, a z dobro prognozo
Ne-Hodgkinovi limfomi nastanejo zaradi razraščanja rakavo spremenjenih celic B ali T. Rakava klonska spremenjenost limfomskim celicam omogoča nenadzorovano rast in delitev neodvisno od citokinov in celičnega okolja, značilnega za normalne celice. Med najpogostejše indolentne limfome sodi tudi kronična limfocitna levkemija (KLL).
Sindrom VEXAS, veliki posnemovalec
Šele od leta 2020 poznamo novo vnetno bolezen, sindrom VEXAS. Kako se kaže njegova pestra in kompleksna klinična slika? S katerimi hematološkimi, dermatološkimi in revmatskimi bolezni se prekrivajo znaki in simptomi? Njegove značilnosti je predstavila Alojzija Hočevar, dr. med., spec. revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Premiki v zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov
Pri zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov (NHL) smo v tem letu glede na izsledke raziskav dočakali več novosti, ki pomenijo tudi premik v klinični praksi. Kaj prinašajo spremembe za slovenske bolnike in kateri izzivi v zdravljenju ostajajo še neodgovorjeni?
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Kako ukrepati ob odkriti trombocitopeniji?
Imunsko trombocitopenijo sprožijo različna stanja, najpogosteje virusne okužbe, lahko tudi cepljenja. Lahko se pojavi v sklopu nekaterih avtoimunih obolenj, na primer sistemskega lupusa, ali pa zaradi imunske disregulacije pri različnih oblikah imunske pomanjkljivosti. Neredko pa vzrok oziroma sprožilni dejavnik ni znan.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Pred diagnozo bolniki večkrat iščejo pomoč zdravnika
Sistemske mastocitoze so skupina različnih novotvorb, za katere je značilno povečano kopičenje mastocitov, predvsem v koži in kostnem mozgu, lahko pa tudi v drugih organih, kar se kaže z različnimi simptomi. Bolniki običajno večkrat iščejo pomoč pri zdravniku, preden je postavljena dokončna diagnoza, pravi specialist hematolog asist. dr. Matevž Škerget, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Takšnih uspehov si želimo tudi na drugih področjih
Kronična mieloična levkemija je doživela izjemen preskok v uspešnosti zdravljenja, zdaj se napori usmerjajo v individualizacijo terapije in zmanjševanje dolgoročnih neželenih učinkov zdravljenja. Pomembno vlogo pri dosežkih so odigrali tudi specialisti družinske medicine, je prispevek kolegov pohvalila specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.
Blaga trombocitoza je lahko znanilec mielofibroze
Kako doseči, da mielofibroza bolnikom pomembno ne skrajša življenja in kako ohraniti njegovo kakovost? Specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., poleg sodobnih možnosti zdravljenja, ki to omogočajo, opozarja tudi na pomen pravočasne prepoznave. Že nekatere blage spremembe v krvni sliki namreč zahtevajo napotitev k hematologu.
Aktualna revija
