Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Kako ukrepati ob odkriti trombocitopeniji?
Imunsko trombocitopenijo sprožijo različna stanja, najpogosteje virusne okužbe, lahko tudi cepljenja. Lahko se pojavi v sklopu nekaterih avtoimunih obolenj, na primer sistemskega lupusa, ali pa zaradi imunske disregulacije pri različnih oblikah imunske pomanjkljivosti. Neredko pa vzrok oziroma sprožilni dejavnik ni znan.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Pred diagnozo bolniki večkrat iščejo pomoč zdravnika
Sistemske mastocitoze so skupina različnih novotvorb, za katere je značilno povečano kopičenje mastocitov, predvsem v koži in kostnem mozgu, lahko pa tudi v drugih organih, kar se kaže z različnimi simptomi. Bolniki običajno večkrat iščejo pomoč pri zdravniku, preden je postavljena dokončna diagnoza, pravi specialist hematolog asist. dr. Matevž Škerget, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Takšnih uspehov si želimo tudi na drugih področjih
Kronična mieloična levkemija je doživela izjemen preskok v uspešnosti zdravljenja, zdaj se napori usmerjajo v individualizacijo terapije in zmanjševanje dolgoročnih neželenih učinkov zdravljenja. Pomembno vlogo pri dosežkih so odigrali tudi specialisti družinske medicine, je prispevek kolegov pohvalila specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.
Blaga trombocitoza je lahko znanilec mielofibroze
Kako doseči, da mielofibroza bolnikom pomembno ne skrajša življenja in kako ohraniti njegovo kakovost? Specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., poleg sodobnih možnosti zdravljenja, ki to omogočajo, opozarja tudi na pomen pravočasne prepoznave. Že nekatere blage spremembe v krvni sliki namreč zahtevajo napotitev k hematologu.
Ponavljajoče se in težje potekajoče okužbe
Ob okužbi, še posebej pa pri težje potekajočih ali ponavljajočih se okužbah, je priporočljivo bolnika napotiti na preiskavo krvi, saj lahko tako pravočasno odkrijemo tudi redke, a hude in hitro potekajoče bolezni krvi, pravi specialistka interne medicine in hematologije asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Neprepoznana do prvega invazivnega posega?
Menoragija, sideropenična anemija, potreba po transfuziji po porodu brez jasnega kirurškega razloga, pogoste krvavitve iz nosu ter krvavenje iz dlesni ob ščetkanju zob. Vse našteto lahko vzbudi sum na von Willebrandovo bolezen. Neredko se bolezen diagnosticira šele v odrasli dobi oziroma ob/po prvem invazivnem posegu, ko bolnik prekomerno krvavi.
Kdaj in kako zdraviti trombocitopenijo
Vzrokov za nastanek trombocitopenije je veliko, prav tako se razlikujejo načini zdravljenja. Pa vendar po besedah specialistke interne medicine in hematologije dr. Barbare Skopec, dr. med., iz UKC Ljubljana vsaka trombocitopenija ne zahteva specialistične obravnave ali zdravljenja.
Mednarodni kongres tokrat v slovenski organizaciji
Na tridnevnem kongresu so slovenski in mednarodni strokovnjaki predstavili najnovejša dognanja na področju mieloproliferativnih novotvorb in prirojenih bolezni mieloičnega sistema, s področja klinične hematologije, biokemije in molekularne biologije, letošnje posebne teme pa so bile molekularna diagnostika, nove tehnologije in priporočila za obravnavo bolnikov. Pišeta prof. dr. Irena Preložnik Zupan in prof. dr. Nataša Debeljak.
Mejniki v zdravljenju kronične mieloične levkemije
Kako so se zgodovinsko gledano spreminjali cilji zdravljenja kronične mieloične levkemije in kateri so danes mejniki pri doseganju odgovora na zdravljenje, razlaga specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Pri več kot polovici bolnikov bolezen odkrijemo naključno
Pregled krvne slike je zelo pomemben in pogosto prvi, ki razkrije kronično mieloično levkemijo, poudarja specialistka hematologije in interne ter intenzivne medicine Karla Rener, dr. med. Predstavila je ključne podatke o tej bolezni in spomnila na pomembnost izvajanja preiskave krvi, ki lahko marsikaj razkrije o zdravstvenem stanju bolnika.
Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno
Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.
Aktualna revija
