Waldenströmova makroglobulinemija: od diagnoze do zdravljenja
Waldenströmova makroglobulinemija (WM), imenovana tudi limfoplazmocitni limfom, je redka, počasi napredujoča oblika krvnega raka, ki velja za neozdravljivo bolezen, vendar obvladljivo z modernimi terapevtskimi pristopi. Gre za podvrsto ne-Hodgkinovega limfoma, za katero je značilna čezmerna proizvodnja nenormalnega monoklonskega proteina, imenovanega imunoglobulin M (IgM ali M-protein). Kako prepoznamo in zdravimo WM?
ASH 2024: V ospredju personalizirana medicina
Obisk zadnjega kongresa Ameriškega združenja za hematologijo (ang. American Society for Hematology, ASH) je bil znanstveni vrhunec za svetovno hematološko skupnost, privabil je več kot 30.000 udeležencev z vsega sveta. Letos so bile osrednje teme personalizirana medicina, genske terapije in napredek v zdravljenju hematoonkoloških bolezni.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Pozdravimo skoraj polovico bolnikov z AML
V zdravljenju akutne mieloične levkemije so napredek v raziskovanju ter boljše metode spremljanja merljive preostale bolezni in genetske preiskave prinesli tudi nove možnosti za bolnike, ki niso primerni za alogensko presaditev krvotvornih matičnih celic. Nekaj novih premikov predstavlja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
CMV po PKMC pod kontrolo
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložila Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je letermovir eno od zdravil, ki je močno izboljšalo izhode bolnikov po transplantaciji.
Mielofibroza postaja vse bolj kronična bolezen
O sodobni obravnavi bolnikov z mielofibrozo smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Severjem, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da imajo najbolj ugodno prognozo bolniki s počasnim potekom bolezni. Ti lahko z boleznijo živijo tudi desetletja. Napredek v zdravljenju pa prinašajo tudi nove terapevtske možnosti.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Imunska trombocitopenija in akutna IMK
Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.
Preživetje se podaljšuje pred našimi očmi
Diseminirani plazmocitom še vedno velja za neozdravljivo bolezen, a preživetje bolnikov danes pogosto presega deset let in več. Vsaka nova terapija pa temu doda še nekaj mesecev, celo let. Kako je pri nas poskrbljeno za bolnike, kakšno je sosledje zdravljenja in kje še ostajajo neznanke, odgovarja prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na ASH 2022?
Na zadnjem kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) so med predstavljenimi novostmi v zdravljenju krvnih bolezni izstopali novi podatki evropskega registra o značilnostih zdravljenja kronične mieloične levkemije po blastni preobrazbi in ugotovitve o zdravljenju Waldenströmove makroglobulinemije, predstavili pa so tudi podatke iz resničnega okolja o zdravljenju kronične limfocitne levkemije.
KLL: neozdravljiva bolezen, a z dobro prognozo
Ne-Hodgkinovi limfomi nastanejo zaradi razraščanja rakavo spremenjenih celic B ali T. Rakava klonska spremenjenost limfomskim celicam omogoča nenadzorovano rast in delitev neodvisno od citokinov in celičnega okolja, značilnega za normalne celice. Med najpogostejše indolentne limfome sodi tudi kronična limfocitna levkemija (KLL).
Sindrom VEXAS, veliki posnemovalec
Šele od leta 2020 poznamo novo vnetno bolezen, sindrom VEXAS. Kako se kaže njegova pestra in kompleksna klinična slika? S katerimi hematološkimi, dermatološkimi in revmatskimi bolezni se prekrivajo znaki in simptomi? Njegove značilnosti je predstavila Alojzija Hočevar, dr. med., spec. revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Premiki v zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov
Pri zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov (NHL) smo v tem letu glede na izsledke raziskav dočakali več novosti, ki pomenijo tudi premik v klinični praksi. Kaj prinašajo spremembe za slovenske bolnike in kateri izzivi v zdravljenju ostajajo še neodgovorjeni?
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Aktualna revija
