Mohsova kirurgija: za katere bolnike in kdaj?
Kakšne prednosti prinaša Mohsova kirurgija pri zdravljenju nemelanomskih kožnih tumorjev? O poteku posega, njegovi učinkovitosti, izbiri ustreznih bolnikov in prihodnjem razvoju metode v Sloveniji smo se pogovarjali s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kožni rak med poklicne bolezni?
Čeprav je UV-sevanje dokazano samostojen popoln rakotvoren dejavnik, kožni rak, povezan z dolgotrajno poklicno izpostavljenostjo sončnemu ultravijoličnemu sevanju, v Sloveniji še ni uvrščen med poklicne bolezni. Bo Slovenija po zgledu Nemčije in drugih evropskih držav naredila korak v tej smeri?
Izkušeni dermatologi pri diagnosticiranju kožnega raka prekašajo UI
Raziskava, nedavno objavljena v reviji JAMA Dermatology, je pokazala, da so izkušeni dermatologi dosegli največjo natančnost pri večrazrednem diagnosticiranju kožnih sprememb, ko so jih primerjali s sistemi umetne inteligence (UI) v realističnem naboru pogostih, redkih in netipičnih kožnih lezij. Kakšne so ključne ugotovitve analize?
Je starost ovira za imunoterapijo pri melanomu?
Starejši bolniki so v kliničnih raziskavah pogosto nezadostno zastopani, zato so podatki o optimalnem zdravljenju pri njih omejeni. Medsebojno delovanje starostnih sprememb imunskega sistema, pridruženih bolezni in polifarmacije otežuje odločanje o zdravljenju. Zato so raziskovalci analizirali učinkovitost zdravljenja melanoma z imunoterapijo glede na starost bolnikov ter ugotovljali vpliv pridruženih bolezni na izide zdravljenja.
Kožne manifestacije zdravljenja z imunoterapijo
Približno 15 % vseh prijavljenih kožnih neželenih učinkov, povezanih z zdravili, pripisujemo onkološkim zdravilom, med njimi ima pomemben delež imunoterapija. Kako ustrezno prepoznati vse vrste kožnih sprememb, saj nespecifična opredelitev različnih kožnih lezij kot »izpuščaj« ne zadošča? Piše Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma
UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.
Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu
Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?
V ospredju je personalizirano zdravljenje
Kožni melanom ostaja ena najnevarnejših oblik kožnega raka, a sodobna medicina prinaša vse več upanja. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je predstavila, kako danes poteka diagnostika – od kirurške odstranitve sumljive spremembe do natančne patološke opredelitve bolezni. Poseben poudarek je namenila neoadjuvantnemu zdravljenju z imunoterapijo.
10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja
V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma na koži obraza pomisliti pri starejših bolnikih? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma?
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Aktualna revija
