Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma na koži obraza pomisliti pri starejših bolnikih? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma?
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Novi podatki Kliničnega registra kožnega melanoma
Breme melanoma se v Sloveniji povečuje, kažejo sveži podatki poročila kliničnega registra kožnega melanoma. Kateri so možni vzroki? Aktualne podatke je predstavila prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitut Ljubljana.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Spremljanje bolnikov z rakom se spreminja
Kako pristopiti k reorganizaciji sledenja bolnikov po zaključenem onkološkem zdravljenju? Kakšno vlogo bi lahko prevzeli družinski zdravniki in kakšnih prednosti se lahko nadejamo ob prihajajočih nujnih spremembah? Po zaključku 35. Onkološkega vikenda je možnosti nanizala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Novi izzivi in priložnosti v spremljanju
Na 35. Onkološkem vikendu so udeleženci skupaj s predstavnicama Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Vesno Homar, dr. med., in asist. Matejo Kokalj Kokot, dr. med., razpravljali o potrebnih rešitvah, ki bi še izboljšale obravnavo bolnikov z rakom po končanem zdravljenju. Na katere izzive bo za kakovost in varnost spremljanja še treba odgovoriti?
Dejavniki tveganja za nastanek treh najpogostejših kožnih rakov
Kateri dejavniki tveganja imajo dokazano vlogo pri nastanku melanoma, bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma? Strnjenje informacije je v preglednici pripravila Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe
Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.
Imunsko pogojeni neželeni učinki v ADM in dermatološki ambulanti
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo enega izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako ukrepa družinski zdravnik? Kdaj je potrebno dermatološko zdravljenje? Kdaj je čas za hospitalizacijo? Odgovore poiščite v preglednici.
Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.
Aktualna revija
