Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.
Klinično pomembna povezava med luskavico in NAFLD
Bolniki s kronično luskavico v plakih imajo skoraj dvakrat povečano tveganje za nealkoholno zamaščenost jeter. Tveganje je večje pri osebah, ki imajo huje prizadeto kožo, najverjetneje pa tudi pri tistih, ki imajo psoriatični artritis, kažeta sistematični pregled in metaanaliza.
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo. Piše spec. dermatologije Olga Točkova, dr. med.
O sodobnih ciljih zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni
Cilji zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni so se v zadnjih letih zelo zvišali. Kakšna so realna pričakovanja v vsakdanji klinični praksi, kjer imajo bolniki številna pridružena obolenja? Kako izbrati najboljše zdravilo za posameznega bolnika in kako optimizirati zdravljenje, če cilji zdravljenja niso doseženi, razlaga dermatologinja Maruška Marovt, dr. med., iz Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Kje je stroka najbolj napredovala in kako naprej?
Po zaključenem prvem dnevu Dermatološkega vikenda v Rimskih toplicah, ki je potekal konec marca, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med. Poleg tega, kje so se pri zdravljenju kožnih bolezni zgodili največji napredki, smo ga povprašali tudi, kako vidi prihodnost slovenske dermatologije.
Glavno besedo imajo pridružene bolezni
Nobeno cepivo proti covidu-19 ni kontraindicirano za bolnike z luskavico ne glede na to, s čim so zdravljeni, saj gre za mrtva cepiva. »Bolnikom svetujemo, da se cepijo, predvsem zaradi pogostih pridruženih bolezni, ki so tveganje za okužbo z virusom oziroma za težji potek covida,« pravi specialistka dermatovenerologije Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila
Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.
Kaj še manjka v paleti zdravil proti luskavici?
PASI 100 pri okoli 60 % bolnikov in PASI 90 pri več kot 80 % so dosežki zdravljenja, ki spreminja življenje bolnikov z luskavico v plakih (vulgarna luskavica). Še vedno pa ostaja izziv sicer redkejša pustulozna oblika luskavice, opozarja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Novi obeti zdravljenja luskavice
Prednosti zgodnjega zdravljenja luskavice postajajo z novimi spoznanji vse očitnejše, je poudaril spec. dermatovenerologije prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ob izsledkih raziskave GUIDE, ki jo je predstavil na Dermatološkem vikendu v Rimskih Toplicah.
Aktualna revija
