Dr. Željko Ćurić o smislu življenja in soočanju s kronično boleznijo
Kako naj naši bolniki ohranijo smisel in kakovost življenja, ko se soočajo s kronično boleznijo? V navdihujočem in presunljivem predavanju vas psihiater dr. Željko Ćurić, dr. med., popelje skozi potovanje sprejemanja bolezni. To je, kot pravi predavatelj, prepleteno s številni izzivi. Največjega pa je iskati, kjer ga najmanj pričakujemo – v sebi.
Nefrologi za merjenje albuminurije v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, poudarja, da je diagnosticiranje kronične ledvične bolezni izjemno podcenjeno. Bolj zgodaj bi jo lahko prepoznali, če bi kot presejalni test poleg ocene glomerulne filtracije določali albuminurijo, ki pokaže tudi začetne stopnje bolezni.
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni
Kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih? O tem so na spletni okrogli mizi razpravljali prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Je še dilema, za katerega bolnika izbrati katero zdravilo?
Katera orodja in novi dokazi so lahko v pomoč pri izbiri terapije za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2? Odgovore smo iskali skupaj z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Skoraj dve tretjini ljudi s kroničnimi boleznimi ne ve, kako bi se orientirali v zdravstvenem sistemu, in več kot dobra polovica jih ima omejeno zdravstveno pismenost. Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Zakaj so jetra barometer metaboličnega zdravja?
Da je pri boleznih metaboličnega spektra pomembno obravnavati tudi zamaščenost jeter, poudarja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Katere bolnike in kdaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kakšni ukrepi so sploh na voljo v obravnavi bolnikov?
Nova ocena SŽ-ogroženosti
Ena večjih novosti posodobljenih smernic za zdravljenje srčno-žilne (SŽ) bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) je nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja. Kako nam lahko olajša orientacijo in odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične SŽ-bolezni pri osebah SB2?
Novosti v diabetologiji
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Kako bodo nova odkritja izboljšala obravnavo oseb s s sladkorno boleznijo (SB)?
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. V prispevku povzemamo nekaj glavnih sporočil kongresa.
Nova generacija zdravil za bolnike s SDM ali DME
Starostna degeneracija makule (SDM) in diabetični makularni edem (DME) sta pomembna vzroka za funkcionalno slepoto pri odraslih v razvitem svetu. Gre za progresivni stanji, ki ju lahko – če sta diagnosticirani dovolj zgodaj – uspešno zdravimo. O diagnosticiranju, presejanju in novi možnosti zdravljenja je govorila prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Globalno breme sladkorne bolezni in projekcija prevalence
Kakšno je globalno, regionalno in nacionalno breme sladkorne bolezni v letih 1990 in 2021 ter kakšna je projekcija prevalence do leta 2050? Predstavljamo sistematično analizo študije Global Burden of Disease 2021, objavljene v reviji Lancet.
Tri ločene pandemije
Pri srčnem popuščanju se srečujemo z veliko inercijo tako pri predpisovanju kot titraciji zdravil in posledično tudi pri komplianci bolnikov, opozarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana. Kateri so najpogostejši razlogi za nezadostno rabo zdravil? Kako premostiti morebitne dileme?
Semaglutid in srčno-žilni izidi pri debelosti brez sladkorne bolezni
Po predvidevanjih bo do leta 2035 imela več kot polovica svetovne populacije debelost ali prekomerno telesno težo, ki sta neodvisno od metabolnih dejavnikov tveganja povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke. V New England Journal of Medicine so objavili rezultate raziskave o učinku zdravljenja s semaglutidom na srčno-žilne izide.
Kaj prinašajo nova priporočila ADA?
V posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA) za leto 2024 je mogoče najti spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja ter nadgrajena priporočila za deintenzifikacijo zdravljenja in obravnavo pridruženih bolezni. Kateri so ključni poudarki najnovejših priporočil?
Diabetična retinopatija skozi vprašanja
Z rednimi očesnimi pregledi in ustreznim zdravljenjem diabetične retinopatije je pri večini bolnikov mogoče preprečiti napredovanje diabetične retinopatije in tudi poslabšanje vida. Kako obravnavamo bolnike glede na priporočila v slovenskih smernicah za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa2? Odgovore poiščite v kratkem kvizu, ki smo ga pripravili skupaj z asist. Petrom Fermetom, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD 2022 je bilo v sekciji z naslovom Diet from Plants to Cans predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Pri svetovanju o zdravi prehrani se oddaljujemo od deležev makrohranil in težimo k prehranskim vzorcem, vendar so nekatera živila zaradi svojega izvora − recimo živalskega, ali priporočil, ki nimajo nujno trdnih dokazov, še vedno kontroverzna − recimo mlečni izdelki ali jajca. Predstavljamo živila, katerih uživanje prinaša povečano tveganje za pojav SB2.
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje SB2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Aktualna revija
