Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Pregled izbranih bioloških zdravil
S katerimi referenčnimi in podobnimi biološkimi zdravili lahko v Sloveniji zdravimo avtoimunske gastroenterološke, revmatološke, dermatološke in oftalmološke bolezni? Izbor neonkoloških bioloških zdravil z mehanizmom delovanja, farmacevtsko obliko ter indikacijami je pripravil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.
Kdaj intenzivnejše zdravljenje?
O novih spoznanjih in izzivih pri zdravljenju aken ter terapijah sedanjosti in prihodnosti smo se pogovarjali s specialistkama dermatovenerologije, doc. dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., iz Dermatologije Rogl Fabjan in Nino Jugovar, dr. med., iz dermatologije DermaLab.
Vpliv mikrobioma na atopijski dermatitis
O vplivu ne le kožnega, temveč tudi črevesnega mikrobioma na pojav kožnih dermatoz se je nabralo že ogromno dokazov. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana jih je predstavila na 4. simpoziju Značilnosti črevesne mikrobiote (Suvremeni značaj crijevne mikrobiote), ki je potekal marca v Puli.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?
Kako uspešno objaviti raziskavo?
Na najbolj obiskanem sklopu predavanj letošnjega 25. svetovnega kongresa dermatologije v Singapurju (WCD Singapore) so vodilni znanstveniki s področja dermatologije dali praktične nasvete o tem, kako rezultate svoje raziskave uspešno objaviti, in razkrili, kje kot recenzenti opazijo največ napak. Predavanja je spremljala dr. Tea Rosović, dr. med., spec. dermatovenerologije.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.
Probiotiki pri atopijskem dermatitisu – da ali ne?
Nedavno objavljena metaanaliza je preučevala potencialni učinek probiotičnih dodatkov pri odrasli populaciji z atopijskim dermatitisom. Po navedbah avtorjev se dokazi za tovrstne koristne učinke pri otroški populaciji krepijo, tako za preprečevanje kot za sam potek bolezni, pri odrasli populaciji pa so podatki skopi in neenotni.
90 odstotkov ponovitev melanoma se zgodi v treh letih po diagnozi
O tem, kako naj poteka spremljanje bolnikov po primarnem melanomu, ni splošnega mednarodnega konsenza, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov z mednarodno udeležbo povedala doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije. Kako to področje urejajo tuje smernice in kako se z njimi primerjamo mi?
Pomanjkljivo védenje o zaščiti pred soncem
Ljudje, ki so bili zdravljeni zaradi kožnega raka ali predrakavih sprememb, kažejo večje poznavanje in ustreznejše ravnanje glede potrebe po zaščiti pred soncem v primerjavi s splošno javnostjo, vendar pa je njihova celotna ozaveščenost na tem področju še vedno pomanjkljiva. Kaj so ugotovili v študiji, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za internistično onkologijo?
Melanom: pri kom ga iskati in kje ga ne smemo spregledati?
Najpomembneje je, da smo na pojav kožnega melanoma pozorni pri osebah z največjimi tveganji. Katere osebe imajo večje tveganje in kdaj pomisliti na dedno obremenjenost? Katere melanome lahko spregledamo, saj so bolj skriti?
Ključne novosti v sistemskem zdravljenju nemelanomskih tumorjev
Kakšen napredek v preživetju prinaša sistemsko zdravljenje pri bolnikih s sluzničnim in uvealnim melanomom ter bazalnoceličnim in ploščatoceličnim karcinomom kože? Predstavljamo ključne novosti zadnjega leta, ki so bile izpostavljene na 19. šoli o melanomu.
Nova možnost zdravljenja KVB
Največ bolnikov s kronično vensko boleznijo (KVB) je tistih v začetnih stanjih in tukaj lahko naredimo največ, da ne bi prišlo do poslabšanja, poudarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Naboru venoaktivnih zdravil se pridružuje učinkovito zdravilo, kalcijev dobesilat.
Dileme v obravnavi keratinocitnih kožnih tumorjev
»Dermatologi bi se morali več ukvarjati z operativo in drugimi vrstami terapije kožnih rakov, če se hočemo ohraniti kot suverena strokovna skupina na področju dermatoonkologije,« je poudaril izr. prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., na 1. kongresu Združenja dermatologov Slovenije z mednarodno udeležbo. Kako in zakaj bi bilo še potrebno spremeniti obravnavo?
Novosti v sistemskem zdravljenju melanoma
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Piše Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O dilemi spremljanja bolnikov z melanomom v prihodnje
V pripravi so nova priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom. O izzivih prevdvidenih sprememb, predvsem o krajšem času spremljanja bolnikov pri dermatologih, razmišlja dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije iz ambulante Dermatologija Rogl Butina.
Kdaj in kako napotiti k dermatologu ob sumu na melanom?
Ker mnogokrat diagnozo melanom lahko postavimo šele po dermatoskopskem pregledu sprememb na koži, je že ob najmanjšem sumu na melanom bolnika treba napotiti k dermatovenerologu. V katerh primerih je smiselna napotitev in kakšna naj bo stopnja nujnosti?
Glivične okužbe nohtov: štiri najpogostejša vprašanja
Vprašalnik o onihomikozah je pripravila dr. Marjetka Korpar, mag. farm. in spec. klin. farm., vodja Lekarne Ptuj. Z reševanjem kviza boste poglobili znanje o tem, zakaj pot do ozdravitve nohtov nog s topikalnim zdravljenjem ne more biti krajša od devetih mesecev in kateri so najpogostejši neželeni učinki oziroma interakcije z drugimi zdravili pri sistemski terapiji.
Aktualna revija
