Artroza kolena v praksi
Artroza kolena je že zdaj zelo razširjena, zaradi staranja prebivalstva in načina življenja pa projekcije kažejo nadaljnjo veliko rast prevalence. Približno polovica vseh osteoartroz odpade na koleno. O konservativnem pristopu, ki je vedno prvi korak pri zdravljenju, in ostalih sodobnih možnostih zdravljenja smo se pogovarjali s Tarasom Šarlerjem, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz medicinskega centra Arbor Mea.
CT perfuzija pri odločanju o IVT pri AIMK
V zadnjih letih se je CT perfuzija uveljavila kot pomembno orodje v diagnostiki in selekciji bolnikov za reperfuzijsko zdravljenje, vendar njena dejanska vloga, zlasti v zgodnjem časovnem oknu, ostaja predmet razprav. Kakšne so prednosti in omejitve v klinični praksi? Katera odprta vprašanja o mestu CT perfuzije še ostajajo pri odločanju o intravenski trombolizi (IVT) pri akutni ishemični možganski kapi (AIMK)?
Podobna biološka zdravila: V evropskem vrhu
Po dveh desetletjih intenzivnih opazovanj učinkov in široke uporabe podobnih bioloških zdravil (PBZ) lahko z gotovostjo trdimo, da vsako PBZ, ki pridobi dovoljenje za promet v EU, izkazuje primerljivo varnost in učinkovitost kot inovativno biološko zdravilo, razlaga prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. PBZ danes postajajo ključni del sodobnega zdravljenja, saj omogočajo širšo dostopnost dragih terapij.
Ključne novosti v onkologiji
Na letošnjem kongresu ASCO so bili med najodmevnejšimi rezultati novega tarčnega zdravljenja pri razsejanem raku trebušne slinavke, novi podatki o perioperativnem zdravljenju visokorizičnega lokaliziranega raka prostate ter napredek na področju tarčnih zdravljenj in imunoterapije pri pljučnem raku. Predstavljene so bile tudi novosti pri drugih solidnih tumorjih in hematoloških malignomih. V nadaljevanju povzemamo izbrane raziskave.
Izbira intravenskega železa pri bolnikih s KVČB
Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogost zaplet pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in pomembno vpliva na kakovost življenja ter pogostost hospitalizacij. Med najpogosteje uporabljenimi intravenskimi pripravki železa sta kompleks železa(III) s karboksimaltozo (FCM) in kompleks železa(III) z derizomaltozo (FDI). Čeprav sta po učinkovitosti primerljiva, vse več raziskav opozarja na povišano tveganje za hipofosfatemijo pri uporabi FCM.
Zakaj bodo vročinski valovi vse daljši in pogostejši
Že v sredini junija se je začel prvi letošnji vročinski val. Tako visoke rekordne temperature, kot je pojasnila klimatologinja dr. Tjaša Pogačar, smo dosegali v različnih letih že nekje od leta 2000, ko se tudi poletna vročina pojavlja prej, že maja in junija, ter traja do konca avgusta ali celo septembra. Kar je neposredna posledica podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja. Kaj nas čaka v prihodnosti?
Spregledano breme luskavice
Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.
Stroka poziva k spremembam pri obravnavi starejših
Obravnava starejših bolnikov temelji na osnovnih in ne na subspecialističnih konceptih, poudarja prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Za poenostavitev celovitega geriatričnega pregleda predstavlja možnosti, ki obravnavo usmerjajo od bolezni k funkcionalnemu stanju bolnika.
Koliko podhranjenosti ste diagnosticirali?
To vprašanje je Luka Puzigaća, dr. med., postavil udeležencem nedavne 8. Šole klinične prehrane, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom prof. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. Šola uči o enostavnih možnostih diagnostike in zdravljenja motenj prehranjenosti tako v ambulantah družinske medicine kot na sekundarnem nivoju. Hiter razvoj področja potrjuje tudi nedavna uradna potrditev specializacije iz klinične prehrane.
Zdravljenje napredovale PB: pregled različnih možnosti
Kakšne so prednosti subkutanega kontinuiranega zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB) in kako preprečevati najpogostejše zaplete te oblike zdravljenja? Kako se ta pristop umešča med druge možnosti kontinuiranega zdravljenja PB? Kakšna pa je vloga apomorfina v obliki peresnika? Odgovarja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo PB
Napredovanje PB postopno preseže možnosti optimizacije peroralne terapije. Algoritem prikazuje ključne korake obravnave od zgodnjega prepoznavanja napredovanja bolezni do izbire ter uvedbe naprednih oblik zdravljenja glede na klinične značilnosti, funkcionalni status in potrebe posameznega bolnika.
Apomorfin: od pozabljene terapije do sodobnega zdravljenja
Na strokovnem srečanju so o zgodovinskem razvoju apomorfina in njegovi vlogi v sodobnem zdravljenju napredovale PB predavali prof. Andrew Lees, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in dr. Mihaela Boca, dr. med. Eminentni predavatelji so predstavili tudi slovenske in britanske klinične izkušnje z različnimi terapevtskimi pristopi pri bolnikih z napredovalo PB.
Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil
Študije kažejo, da je vnos mikrohranil v evropski populaciji daleč od optimalnega. Kakšen je predviden vpliv prehranskih dopolnil na javno zdravje in javno blagajno v številkah? Kako bodo predlagane maksimalne ravni mikrohranil v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih na ravni EU vplivale na zdravje populacije? Kako področje prehranskih dopolnil obravnava Ministrstvo za zdravje? Mnenja predstavljata Patrick Coppens, direktor za zakonodajne in znanstvene zadeve iz Food Supplements Europe, in Tamara Srdarev Smole iz Združenja za prehranska dopolnila.
HPV v številkah
S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
HPV – seznani se!
Humani papilomavirus (HPV) je eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok številnih predrakavih sprememb ter kar šest vrst rakov, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Zato je pomembno, da v ambulantah družinskega zdravnika mlade aktivno vabimo na cepljenje proti HPV, je na 29. Schrottovih dnevih poudarila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, ki dela v ambulanti Galenia in predava na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete UL.
V ospredju je personalizirano zdravljenje
Kožni melanom ostaja ena najnevarnejših oblik kožnega raka, a sodobna medicina prinaša vse več upanja. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je predstavila, kako danes poteka diagnostika – od kirurške odstranitve sumljive spremembe do natančne patološke opredelitve bolezni. Poseben poudarek je namenila neoadjuvantnemu zdravljenju z imunoterapijo.
Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma
UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.
Starizem v vsakdanjem življenju
Živimo v družbenem času, ki starosti pripenja vrsto stereotipov in predsodkov. S tem to življenjsko obdobje pogosto povezuje z negativnimi pomeni ter ga tako obravnava kot breme in težavo. Starost se čez posameznika razpne kot njegova nosilna, prva in osnovna identiteta. Starizem z različnimi odmevi v vsakdanjiku pa kot člani družbe lahko ne le udejanjamo, temveč v veliki meri tudi ponotranjimo.
Aktualna revija
