O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Ključni poudarki kongresa EHC 2025
Nedavni Evropski kongres o glavobolu (EHC) je postregel z nekaterimi zanimivimi poudarki. O mestu gepantov v akutnem zdravljenju migrene, standardizaciji nevromodulacije, kombinacijah zdravljenja in migreni kot prioriteti zdravstvenih sistemov je spregovorila Nuša Breznik, dr. med., spec. nevrologije s Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
EASD 2025: nova dognanja za optimizacijo obravnave oseb s sladkorno boleznijo
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni (EASD), so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih se je treba osredotočati na čim boljšo urejenost glikemije, zaščito srčno-žilnega sistema in ledvic, obvladovanje debelosti in negativnega stresa zaradi sladkorne bolezni ter dosleden predpis modernih tehnologij. Z veseljem pričakujemo prihod novih zdravil in tehnologij tudi v Slovenijo, kar bo še izboljšalo in poenostavilo obravnavo v vsakodnevni klinični praksi.
Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Hipofosfatazija
O redki genetski bolezni hipofosfataziji smo se pogovarjali z doc. dr. Matejem Rakušo, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za postavitev suma na to bolezen potreben le preprost laboratorijski test, a je pot do končne diagnoze pogosto dolgotrajna. Zdravljenje se razvija in obeta nove možnosti.
Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost (čeprav je bila ta prihodnost za vogalom že vsaj nekaj desetletij). V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia (poleti objavljenem v Orphanet Journal of Rare Diseases) je bil naš osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji, vse od leta 2018, ko je bil v Italiji v okviru kliničnega preskušanja uspešno zdravljen naš prvi bolnik.
Novosti v hematoonkologiji
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe in omogoča bolj personaliziran pristop k zdravljenju različnih krvnih rakov. Katera so najpomembnejša nova dognanja in pričakovane terapije pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije, akutne limfoblastne levkemije ter akutne in kronične mieloične levkemije?
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
V razširjenem zimskem času pri nas primanjkuje vitamina D kar 80 % prebivalcev, hudo pomanjkanje pa je prisotno pri 40 % odraslih. Katere skupine so še posebej ogrožene? Kakšna so nova priporočila za otroke in mladostnike? Kaj lahko pomeni pomanjkanje vitamina D za nosečnice? Kakšna so priporočila glede na populacijske skupine in ITM? Pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Medicinskega centra Crystal.
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
Usmeritve za družinskega zdravnika pri rakih prebavil
Na 1. nacionalnem posvetu o rakih prebavil so opozorili na zaskrbljujoče naraščanje incidence rakov prebavil pri mlajših odraslih. To zahteva nove pristope za spodbujanje zgodnje in ustrezne diagnostike. Sklepe posveta povzema prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, iz Ambulante Galenia in Katedre za družinsko medicino MF UL.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
O novejši možnosti zdravljenja vazomotornih simptomov
Kakšne možnosti zdravljenja imajo na voljo ženske v menopavzi z vazomotornimi simptomi, ki ne morejo ali ne želijo prejemati hormonskega zdravljenja? V videu Mariusz Kosi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz centra Doktor Kosi predstavi z dokazi podprto terapijo ter učinkovitost zdravljenja z novejšo nehormonsko terapijo. Kakšne so prve klinične izkušnje zdravljenja s fezolinetantom?
Hormonsko zdravljenje – kdaj je potrebna previdnost?
Pri predpisu hormonskega zdravljenja (HZ) v obmenopavznem obdobju upoštevamo simptome, zdravstveno stanje, zdravstvena tveganja, družinsko anamnezo, cilje zdravljenja, preference bolnice in nastop menopavze. Kdaj je sistemsko HZ kontraindicirano ali potencialno tvegano in je zato treba izbrati varnejšo obliko HZ ali nehormonsko zdravljenje? S Tinkaro Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana strnili informacije v infografiki.
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Vpliv debelosti na zanositev, nosečnost in porod
Ženske z indeksom telesne mase nad 40 kg/m² imajo v postopkih zunajtelesne oploditve približno dvakrat manjše možnosti za rojstvo živorojenega otroka. Kako hujšanje, tudi z medikamentozno podporo, vpliva na izide oploditev in potek nosečnosti? O številnih dokazih, ki potrjujejo vpliv debelosti na reproduktivno zdravje žensk, je spregovorila asist. dr. Vesna Šalamun, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
