Mestne obdavčitve sladkih pijač in spremembe v indeksu telesne mase
Eden izmed vzrokov za prekomerno telesno težo in debelost je tudi uživanje sladkanih pijač, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani v ZDA. Uvedba davkov na sladke pijače je zato interventni ukrep z namenom izboljšanja kardiometabolnih stanj in pridobivanja prihodka za iniciative javnega zdravja; ukrep prek zvišanja prodajnih cen sladkih pijač odvrača od njihovega kupovanja in uživanja.
Novi podatki o zdravljenju nefropatije IgA
Budenozid s prirejenim sproščanjem je prvo ciljno usmerjeno zdravljenje za bolnike s primarno nefropatijo IgA, ki zmanjšuje izgubo ledvične funkcije in proteinurijo. Predstavljamo nove rezultate odprte podaljšane opazovalne študije, ki je ocenjevala učinkovitost in varnost ponovnega devetmesečnega zdravljenja pri bolnikih po končani raziskavi faze 3.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Kaj je novega v priporočilih ADA?
V začetku leta je izšla letna posodobitev priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA). Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB) z namenom, da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Nekaj jih navajamo v nadaljevanju.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice
Izr. prof. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med., višja spec. ginekologije in porodništva in doc. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije, obe z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, predstavljata poudarke z ljubljanskega mednarodnega kongresa Fetus as a Patient in Novakovih dnevov ter stične teme neonatologije ter perinatologije. Kateri izzivi ostajajo in kje smo primerljivi z najboljšimi?
Algoritem obravnave bolnika z anteriornim uveitisom
Kako obravnavati infekcijski in neinfekcijski anteriorni uveitis? Katere so presejalne preiskave? Kdaj bolnika napotiti v ambulanto za uveitis? Algoritem obravnave je pripravila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije.
Diagnostika in zdravljenje anteriornega uveitisa
Anteriorni uveitis predstavlja 50 do 90 % vseh uveitisov, ki se pojavljajo v populaciji. Katere entitete anteriornega uveitisa ne zahtevajo posebne dodatne diagnostike, zahtevajo pa specifično zdravljenje? Kakšne so oblike zdravljenja in s katerimi skupinami zdravil? Kaj iščemo, ko govorimo o negranulomskem anteriornem uveitisu in kakšna je širša sistemska diagnostika pri granulomskem uveitisu? Pojasnjuje izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Warning: include(article-card-image_top.php): failed to open stream: No such file or directory in /data/webroot1/wordpress/wp-content/themes/pharmonia/partials/post-grid.php on line 124
Warning: include(): Failed opening 'article-card-image_top.php' for inclusion (include_path='.:/usr/share/php') in /data/webroot1/wordpress/wp-content/themes/pharmonia/partials/post-grid.php on line 124
Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Širitev uporabe ultrazvoka črevesja
Na Šoli ultrazvoka črevesja, ki jo je organiziral doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana, je dr. Frauke Peterson, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Nemčije, predstavila uporabno vrednost pri nas novega pristopa v obravnavi bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Med udeleženci je bila tudi prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Maribor. Kakšni so bili zaključki srečanja?
Zdravljenje CB z zaviralci IL-23
V priznani farmakološki reviji Drugs je bil pred kratkim objavljen pregledni članek, katerega soavtor je doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana. Skupaj s kanadskimi kolegi je sodeloval v analizi obstoječih dokazov o učinkovitosti in varnosti zaviralcev interlevkina 23 (IL-23) pri zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Članek povzema rezultate raziskav in daje usmeritve za prihodnost.
O fekalni nuji poroča več kot 80 odstotkov bolnikov z UK
Eden najpogostejših in obenem najbolj podcenjenih simptomov bolnikov s KVČB je tako imenovana fekalna nuja, ki se razlikuje od fekalne inkontinence. Pogosteje se pojavlja pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) in močno znižuje njihovo kakovost življenja. Kviz razkriva usmeritve za klinično ocenjevanje in zdravljenje te simptomatike.
Aktualna revija
