HF ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem (HF) moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s HF, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Koliko podhranjenosti ste diagnosticirali?
To vprašanje je Luka Puzigaća, dr. med., postavil udeležencem nedavne 8. Šole klinične prehrane, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom prof. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. Šola uči o enostavnih možnostih diagnostike in zdravljenja motenj prehranjenosti tako v ambulantah družinske medicine kot na sekundarnem nivoju. Hiter razvoj področja potrjuje tudi nedavna uradna potrditev specializacije iz klinične prehrane.
Zdravljenje napredovale PB: pregled različnih možnosti
Kakšne so prednosti subkutanega kontinuiranega zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB) in kako preprečevati najpogostejše zaplete te oblike zdravljenja? Kako se ta pristop umešča med druge možnosti kontinuiranega zdravljenja PB? Kakšna pa je vloga apomorfina v obliki peresnika? Odgovarja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo PB
Napredovanje PB postopno preseže možnosti optimizacije peroralne terapije. Algoritem prikazuje ključne korake obravnave od zgodnjega prepoznavanja napredovanja bolezni do izbire ter uvedbe naprednih oblik zdravljenja glede na klinične značilnosti, funkcionalni status in potrebe posameznega bolnika.
Apomorfin: od pozabljene terapije do sodobnega zdravljenja
Na strokovnem srečanju so o zgodovinskem razvoju apomorfina in njegovi vlogi v sodobnem zdravljenju napredovale PB predavali prof. Andrew Lees, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in dr. Mihaela Boca, dr. med. Eminentni predavatelji so predstavili tudi slovenske in britanske klinične izkušnje z različnimi terapevtskimi pristopi pri bolnikih z napredovalo PB.
Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil
Študije kažejo, da je vnos mikrohranil v evropski populaciji daleč od optimalnega. Kakšen je predviden vpliv prehranskih dopolnil na javno zdravje in javno blagajno v številkah? Kako bodo predlagane maksimalne ravni mikrohranil v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih na ravni EU vplivale na zdravje populacije? Kako področje prehranskih dopolnil obravnava Ministrstvo za zdravje? Mnenja predstavljata Patrick Coppens, direktor za zakonodajne in znanstvene zadeve iz Food Supplements Europe, in Tamara Srdarev Smole iz Združenja za prehranska dopolnila.
HPV v številkah
S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
HPV – seznani se!
Humani papilomavirus (HPV) je eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok številnih predrakavih sprememb ter kar šest vrst rakov, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Zato je pomembno, da v ambulantah družinskega zdravnika mlade aktivno vabimo na cepljenje proti HPV, je na 29. Schrottovih dnevih poudarila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, ki dela v ambulanti Galenia in predava na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete UL.
V ospredju je personalizirano zdravljenje
Kožni melanom ostaja ena najnevarnejših oblik kožnega raka, a sodobna medicina prinaša vse več upanja. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je predstavila, kako danes poteka diagnostika – od kirurške odstranitve sumljive spremembe do natančne patološke opredelitve bolezni. Poseben poudarek je namenila neoadjuvantnemu zdravljenju z imunoterapijo.
Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma
UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.
Kožne manifestacije zdravljenja z imunoterapijo
Približno 15 % vseh prijavljenih kožnih neželenih učinkov, povezanih z zdravili, pripisujemo onkološkim zdravilom, med njimi ima pomemben delež imunoterapija. Kako ustrezno prepoznati vse vrste kožnih sprememb, saj nespecifična opredelitev različnih kožnih lezij kot »izpuščaj« ne zadošča? Piše Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZIKT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu
Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?
10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja
V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Priporočila SZO: AR GLP-1 za zdravljenje debelosti
Po odobritvi regulatorjev in zaprosilu držav članic je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) objavila priporočila za uporabo agonistov receptorjev GLP-1 (AR GLP-1) pri zdravljenju debelosti pri odraslih. Smernice so strateški temelj za pomoč državam pri pospeševanju njihovega odziva na krizo z debelostjo. V njih so združeni trenutni na dokazih temelječi podatki, razloženi so procesi razvoja ter naštete zahteve za zagotavljanje širšega in pravičnega dostopa do zdravil, hkrati pa govorijo o oblikovanju celostnega ekosistema za obravnavo debelosti.
Klinična pot bolnika z IgAN v družinski in specialistični ambulanti
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Novosti letošnjih priporočil ADA
Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov sladkorne bolezni in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Kot vsako leto so zato konec decembra 2025 izšla posodobljena priporočila Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki so bila januarja letos tudi objavljena v strokovni reviji Diabetes Care.
Rast pojavnosti rakov prebavil pri mlajših odraslih
Kljub uspehom presejalnega programa in napredku v diagnostiki raki prebavil ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv. Ključno vlogo pri odzivanju na to težavo ima primarna raven, poudarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete UL. Kje so glavni vzvodi sprememb?
Hibridna oskrba kroničnih bolnikov
Hibridna oskrba predstavlja nov koncept vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi. Meja med fizično in digitalno oskrbo se briše. Ambulanta se seli tudi v telefon, aplikacijo, pametno uro. Kakšni pa so klinični vidiki takšnega pristopa? Kje se pojavljajo zadržki pri uvajanju? Kako hibridni modeli delujejo v praksi pri obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo, s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem? Pojasnjuje doc. dr. Matic Mihevc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana, ZD Trebnje in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tekoča biopsija: kdaj in zakaj?
Kakšne so prednosti in slabosti uporabe tekoče biopsije v diagnostičnem procesu pljučnega raka? Pri katerih bolnikih je ta metoda primernejša v primerjavi z analizo tumorskega tkiva? Kaj priporočajo smernice ESMO in kakšno je stanje v praksi? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vloga družinskega zdravnika v novem presejalnem programu LUKA
Asist. Veronika Vezjak, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je na nedavnih Schrottovih dnevih predstavila novi presejalni program LUKA. Zakaj je ta presejalni program poseben v primerjavi z drugimi? Katero populacijo bo predvidoma zajemal? Katere so ključne dobrobiti tega presejanja in kakšno vlogo bodo imeli specialisti družinske medicine?
Aktualna revija
