POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Vpliv debelosti na zanositev, nosečnost in porod
Ženske z indeksom telesne mase nad 40 kg/m² imajo v postopkih zunajtelesne oploditve približno dvakrat manjše možnosti za rojstvo živorojenega otroka. Kako hujšanje, tudi z medikamentozno podporo, vpliva na izide oploditev in potek nosečnosti? O številnih dokazih, ki potrjujejo vpliv debelosti na reproduktivno zdravje žensk, je spregovorila asist. dr. Vesna Šalamun, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri UK – da ali ne?
Kljub napredku pri zdravljenju ulceroznega kolitisa (UK) so neučinkovitost, izguba odziva in neželeni učinki še vedno pogosti razlogi za menjavo terapije. Izkušenj z zamenjavo med zaviralci JAK je malo, a podatki iz revmatologije kažejo na možen uspeh tudi pri UK. Kam nas usmerjajo rezultati mednarodne retrospektivne študije o učinkovitosti in varnosti drugega zaviralca JAK pri bolnikih z UK, pri kateri je sodeloval tudi doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana?
Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Zdravljenje in lajšanje težav ob menopavzi
Preverite svoje znanje s področja urogenitalnega zdravja, hormonskega zdravljenja in učinkovitih nehormonskih pristopov pri obravnavi žensk v peri- in pomenopavznem obdobju. Hitra osvežitev znanja in utrditev praktičnih kliničnih odločitev prek štirih vprašanj. Vprašanja je pripravila prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, višja svetnica, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
So kriteriji STRIDE II v praksi dosegljivi?
Podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo, da je adherenca kriterijev STRIDE II v vsakodnevni praksi nezadostna. Zakaj je tako? So razlogi v preambiciozno zastavljenih ciljih ali v njihovi preozki uporabnosti? Na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni, ki je potekal na Brdu pri Kranju, je odgovore iskala prim. doc. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Pot bolnika z migreno: pogled zdravnika družinske medicine na preventivno zdravljenje
Migrena je ena najpogostejših onesposabljajočih nevroloških bolezni, ki funkcionalno in emocionalno prizadene 12 % odrasle populacije prav v posameznikovem delovnem in reproduktivnem obdobju. Zdravnik družinske medicine (ZDM) je prvi zdravnik, s katerim se sreča bolnik z migreno, ta mu predpiše tudi ustrezno zdravilo za zdravljenje akutnih napadov ali terapijo za preprečevanje migrene. Kako pristopiti k preventivnemu zdravljenju, razlaga Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Dileme pri izbiri naprednega zdravljenja KVČB
Kako izbrati najprimernejše zdravilo za posameznega bolnika? Že vemo kaj več o biooznačevalcih, s katerimi bi lahko napovedovali izide zdravljenja? Kako kombinirati napredna zdravila za doseganje remisije ali za umirjanje ekstraintestinalnih manifestacij bolezni? Na ta vprašanja odgovarja Tina Kurent Francky, dr. med., spec. gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaviralci IL-23 pri CB
Zaviralci interlevkina 23 (IL-23) predstavljajo pomemben napredek v zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Kakšne so razlike med učinkovinami, ki so na voljo pri nas? Kako se njihova učinkovitost in varnost primerjata z ustekinumabom? V infografiki, ki jo je recenziral doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana, predstavljamo rezultate kliničnih raziskav, ki osvetljujejo mesto zaviralcev IL-23 v sodobnem zdravljenju CB.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
Kdaj je smiselna obravnava GVT v bolnišnici?
Če pride do GVT, je pomembno odkriti vzrok. Katere preiskave je smiselno opraviti za izključitev sekundarnih vzrokov? Kdaj je smiselno zdravljenje v bolnišnici? Odgovarja Danijela Oikonomidis, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, vodja Antikoagulantne ambulante Oddelka za kardiologijo in angiologijo Interne klinike UKC Maribor.
Kako ukrepati ob sumu na GVT?
Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.
Globoka venska tromboza: izzivi in rešitve v klinični praksi
Kako pravočasno prepoznati opozorilne znake globoke venske tromboze v ambulanti družinske medicine in preprečiti hude zaplete, kot je pljučna embolija? Katero zdravljenje izbrati in kako bolnike dolgotrajno spremljati? Odgovarja Tjaša Schwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Klinična pot bolnika z IgA-nefropatijo na specialistični ravni
Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritem obravnave na specialistični ravni z aktualnimi novostmi je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Diagnostični algoritem v obravnavi debelosti
Diagnoza debelosti zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Nova razvrstitev komisije Lancet, ki debelost razvršča v predklinično in klinično na podlagi standardiziranih kriterijev, omogoča jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo.
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
IgA-nefropatija: sodobni pristopi k podpornemu in specifičnemu zdravljenju
Izr. prof. dr. Željka Večerić-Haler, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, predstavlja trenutne standarde zdravljenja IgA-nefropatije. Kakšne so možnosti osnovnega podpornega zdravljenja in imunosupresivne terapije pri izbranih bolnikih? Kaj pa uspehi novih specifičnih zdravil?
Aktualna revija
