Kam gre parodontologija?
Parodontologija je v zadnjih desetletjih doživela pomemben razvoj tako na področju razumevanja bolezni kot tudi na področju diagnostike in zdravljenja. Napredek temeljnih znanosti, razvoj biomaterialov in izpopolnjene kirurške tehnike so bistveno spremenili možnosti zdravljenja bolezni obzobnih tkiv. Kljub temu ostaja temeljni cilj stroke nespremenjen: ohraniti zdrava obzobna tkiva in naravne zobe za čim daljše obdobje.
Zgodnje prepoznavanje odpira vrata novim terapijam
»Alzheimerjeva bolezen (AB) je biološki dolgoletni nevrodegenerativni proces z značilnimi patološkimi spremembami v možganih. Ta kontinuum vključuje predklinično fazo, blago kognitivno motnjo zaradi AB ter Alzheimerjevo demenco (AD) zaradi AB, pri kateri je kognitivni upad že izrazit in vpliva na vsakodnevno funkcioniranje bolnika,« je na simpoziju Geriatrija razložila Eva Županič, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Artroza kolena v praksi
Artroza kolena je že zdaj zelo razširjena, zaradi staranja prebivalstva in načina življenja pa projekcije kažejo nadaljnjo veliko rast prevalence. Približno polovica vseh osteoartroz odpade na koleno. O konservativnem pristopu, ki je vedno prvi korak pri zdravljenju, in ostalih sodobnih možnostih zdravljenja smo se pogovarjali s Tarasom Šarlerjem, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz medicinskega centra Arbor Mea.
Ključni vidiki obravnave anogenitalnih bradavic
Anogenitalne bradavice so ena najpogostejših kliničnih manifestacij spolno prenosljive okužbe s HPV. Čeprav njihovo prepoznavanje praviloma ni zahtevno, je zdravljenje lahko precej bolj kompleksno. Katere metode imamo na voljo, kdaj je smiselno razmišljati o kombiniranem pristopu, katere dileme se najpogosteje pojavljajo v praksi ter kdaj je smiselno povezovanje različnih specialistov? O vidikih sodobne obravnave predava Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Pogosta vprašanja, praktični odgovori
Kako bolniku pojasniti ponovitve, lokalne neželene učinke in počasen odziv na zdravljenje? Katere dejavnike je pri obravnavi pomembno preveriti? Skozi praktične pogovore med bolnikom in zdravnikom predstavljamo najpogostejše dileme pri obravnavi anogenitalnih bradavic. Infografiko smo pripravili s prof. dr. Špelo Smrkolj, dr. med.
Terapevtske dileme v klinični praksi
Zdravljenje anogenitalnih bradavic zahteva več kot le izbiro ustrezne terapije. Kako dobro poznate praktične vidike obravnave – od imunomodulatornega in kombiniranega zdravljenja do komunikacije z bolnikom in cepljenja proti HPV? Kviz je recenzirala prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Kako prepoznati Friedreichovo ataksijo?
Friedreichova ataksija je redka avtosomno recesivna bolezen, ki nastane zaradi mutacije v genu FXN, in je najpogostejša med dednimi ataksijami. Ocenjujejo, da je prevalenca v Sloveniji približno en primer na 150.000 prebivalcev. Kateri so nevrološki in sistemski simptomi? Kdaj se pojavijo? Kdaj je treba pomisliti na bolezen in kaj je lahko diagnostični namig? Kam napotiti bolnika s sumom na Friedreichovo ataksijo?
Razgradnja NET pri lupusu zaradi pomanjkanja DNASE1L3
Sistemski eritematozni lupus je heterogena avtoimunska bolezen, pri kateri številni bolniki kljub zdravljenju ne dosežejo trajnega nadzora bolezni. Vse več dokazov kaže, da imajo v patogenezi bolezni pomembno vlogo nevtrofilne zunajcelične pasti (NET, neutrophil extracellular traps). Pomemben dokaz je v reviji New England Journal of Medicine objavila ekipa pod vodstvom prof. dr. Tadeja Avčina, dr. med., spec. pediatrije in revmatologije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kako uspešno rešujejo klinične primere ChatGPT, Gemini, DeepSeek?
Doc. dr. Nejc Horvat, mag. farm. s Fakultete za farmacijo predstavlja domačo raziskavo o uporabnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju kliničnih primerov. Kako dobro jih ustvarjajo in rešujejo? Kakšne so njihove omejitve in kje so zmotljivi? Ali so brezplačne različice slabše? Kateri model je zmagal? In ali bodo klinični farmacevti kdaj zamenljivi?
Sredozemsko morje med najbolj onesnaženimi z mikroplastiko
Material, ki je nekoč simboliziral napredek in prihodnost, je danes postal eden največjih okoljskih izzivov. Plastika je v nekaj desetletjih iz tehnološke novosti prerasla v nepogrešljiv del našega vsakdana – najdemo jo skoraj povsod, od embalaže in oblačil do medicine, elektronike in prometa. A njena vsestranskost ima tudi temno plat: količine plastike, ki jih proizvajamo in zavržemo, so iz priročnega materiala ustvarile globalni okoljski problem. Kakšne so razsežnosti tega problema? Kaj je znano o vplivu mikroplastike na naše zdravje?
Je starost ovira za imunoterapijo pri melanomu?
Starejši bolniki so v kliničnih raziskavah pogosto nezadostno zastopani, zato so podatki o optimalnem zdravljenju pri njih omejeni. Medsebojno delovanje starostnih sprememb imunskega sistema, pridruženih bolezni in polifarmacije otežuje odločanje o zdravljenju. Zato so raziskovalci analizirali učinkovitost zdravljenja melanoma z imunoterapijo glede na starost bolnikov ter ugotovljali vpliv pridruženih bolezni na izide zdravljenja.
Izkušeni dermatologi pri diagnosticiranju kožnega raka prekašajo UI
Raziskava, nedavno objavljena v reviji JAMA Dermatology, je pokazala, da so izkušeni dermatologi dosegli največjo natančnost pri večrazrednem diagnosticiranju kožnih sprememb, ko so jih primerjali s sistemi umetne inteligence (UI) v realističnem naboru pogostih, redkih in netipičnih kožnih lezij. Kakšne so ključne ugotovitve analize?
ASCO 2026: Novi pristopi pri zdravljenju melanoma in drugih kožnih rakov
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so bili predstavljeni številni pomembni izsledki, ki nadaljujejo spreminjanje zdravljenja malignega melanoma ter drugih redkih kožnih rakov, kot sta uvealni melanom in karcinom Merklovih celic. V ospredju so bili pristopi, ki poskušajo preseči omejitve obstoječih zdravljenj – od individualiziranih mRNA cepiv in novih oblik celične terapije do onkolitičnih virusov, tarčnih zdravil in prilagojenih imunoterapevtskih strategij.
Mohsova kirurgija: za katere bolnike in kdaj?
Kakšne prednosti prinaša Mohsova kirurgija pri zdravljenju nemelanomskih kožnih tumorjev? O poteku posega, njegovi učinkovitosti, izbiri ustreznih bolnikov in prihodnjem razvoju metode v Sloveniji smo se pogovarjali s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kožni rak med poklicne bolezni?
Čeprav je UV-sevanje dokazano samostojen popoln rakotvoren dejavnik, kožni rak, povezan z dolgotrajno poklicno izpostavljenostjo sončnemu ultravijoličnemu sevanju, v Sloveniji še ni uvrščen med poklicne bolezni. Bo Slovenija po zgledu Nemčije in drugih evropskih držav naredila korak v tej smeri?
Podobna biološka zdravila: V evropskem vrhu
Po dveh desetletjih intenzivnih opazovanj učinkov in široke uporabe podobnih bioloških zdravil (PBZ) lahko z gotovostjo trdimo, da vsako PBZ, ki pridobi dovoljenje za promet v EU, izkazuje primerljivo varnost in učinkovitost kot inovativno biološko zdravilo, razlaga prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. PBZ danes postajajo ključni del sodobnega zdravljenja, saj omogočajo širšo dostopnost dragih terapij.
CT perfuzija pri odločanju o IVT pri AIMK
V zadnjih letih se je CT perfuzija uveljavila kot pomembno orodje v diagnostiki in selekciji bolnikov za reperfuzijsko zdravljenje, vendar njena dejanska vloga, zlasti v zgodnjem časovnem oknu, ostaja predmet razprav. Kakšne so prednosti in omejitve v klinični praksi? Katera odprta vprašanja o mestu CT perfuzije še ostajajo pri odločanju o intravenski trombolizi (IVT) pri akutni ishemični možganski kapi (AIMK)?
Ključne novosti v onkologiji
Na letošnjem kongresu ASCO so bili med najodmevnejšimi rezultati novega tarčnega zdravljenja pri razsejanem raku trebušne slinavke, novi podatki o perioperativnem zdravljenju visokorizičnega lokaliziranega raka prostate ter napredek na področju tarčnih zdravljenj in imunoterapije pri pljučnem raku. Predstavljene so bile tudi novosti pri drugih solidnih tumorjih in hematoloških malignomih. V nadaljevanju povzemamo izbrane raziskave.
Izbira intravenskega železa pri bolnikih s KVČB
Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogost zaplet pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in pomembno vpliva na kakovost življenja ter pogostost hospitalizacij. Med najpogosteje uporabljenimi intravenskimi pripravki železa sta kompleks železa(III) s karboksimaltozo (FCM) in kompleks železa(III) z derizomaltozo (FDI). Čeprav sta po učinkovitosti primerljiva, vse več raziskav opozarja na povišano tveganje za hipofosfatemijo pri uporabi FCM.
