Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec

Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.

Preberi več

Novosti v obravnavi arterijske hipertenzije

Na XXXII. strokovnem sestanku Združenja za arterijsko hipertenzijo je domača stroka osvetlila različne vidike bolezni in sodobne pristope k zdravljenju. Poudarki so bili med drugim posvečeni pravilnemu merjenju krvnega tlaka, novim načinom medikamentoznega zdravljenja, posebnostim obravnave starostnikov in žensk ter prevalenci arterijske hipertenzije v Sloveniji.

Preberi več

Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja

Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave, ki so pod drobnogled vzele posamezne pare gen-zdravilna učinkovina, so pokazale pomemben vpliv genetskih različic in smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.

Preberi več

Imunska trombocitopenija in akutna IMK

Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.

27. 3. 2024

(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil

Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

27. 3. 2024
HITRI TEST

Nevropatska bolečina skozi vprašanja

Če nevropatsko bolečino zmanjšamo za 50 %, to štejemo za uspeh zdravljenja. V ZDA kot terapevtski cilj opredeljujejo že 30-odstotno zmanjšanje bolečine. Vzrok morebitnega nezadovoljstva z zdravljenjem so lahko tudi nerealni cilji, zato je ob začetku obravnave pomemben temeljit pogovor z bolnikom. Kateri izzivi še zaznamujejo diagnostiko in zdravljenje nevropatske bolečine? Odgovore smo v sodelovanju z Marijo Vujić Stančevski, dr. med., nanizali v kratkem kvizu.

25. 3. 2024
HITRI TEST

Diabetična retinopatija skozi vprašanja

Z rednimi očesnimi pregledi in ustreznim zdravljenjem diabetične retinopatije je pri večini bolnikov mogoče preprečiti napredovanje diabetične retinopatije in tudi poslabšanje vida. Kako obravnavamo bolnike glede na priporočila v slovenskih smernicah za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa2? Odgovore poiščite v kratkem kvizu, ki smo ga pripravili skupaj z asist. Petrom Fermetom, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.

25. 3. 2024
VIDEO

Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv

Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.

25. 3. 2024

Kognitivni upad kot rastoč izziv

Kako naj ob stopnjevanju motoričnih znakov Parkinsonove bolezni zdravimo še bolnikovo omejeno pozornost, psihomotorno upočasnjenost, prizadet delovni spomin, tudi psihiatrične zaplete? Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, piše tudi o pomenu prepoznave iatrogene kognitivne motnje.

20. 3. 2024

Zakaj bolniki odlašajo?

Gre za strah pred invazivnostjo uvajanja novega zdravljenja in njegovimi morebitnimi zapleti? Ali morda za strah pred spremembo življenjskega sloga in preveliko obremenitvijo svojcev? To so najverjetnejši razlogi, zakaj nezanemarljiv delež bolnikov odlaga ali težko sprejme odločitev za kontinuirano zdravljenje. Kako naj stroka pristopi k temu izzivu?

20. 3. 2024
VIDEO

Kdaj bolnika napotiti v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja?

Vse več pozornosti namenjamo lajšanju nemotoričnih motenj bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Tudi to dosežemo s pravočasno uvedbo kontinuiranega zdravljenja. Kako poteka obravnava bolnikov, primernih za zdravljenje s črpalko ali globoko možgansko stimulacijo, razlaga Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

20. 3. 2024
SPLETNA OKROGLA MIZA

Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni

Kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih? O tem so na spletni okrogli mizi razpravljali prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.

20. 3. 2024

Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi

Skoraj dve tretjini ljudi s kroničnimi boleznimi ne ve, kako bi se orientirali v zdravstvenem sistemu, in več kot dobra polovica jih ima omejeno zdravstveno pismenost. Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.

20. 3. 2024

O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja

Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. O pomenu tako imenovane ranljive faze in o pristopih za zmanjševanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice piše izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.

19. 3. 2024
VIDEO

Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM

Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

19. 3. 2024
MOTIVACIJSKO PREDAVANJE

Dr. Željko Ćurić o smislu življenja in soočanju s kronično boleznijo

Kako naj naši bolniki ohranijo smisel in kakovost življenja, ko se soočajo s kronično boleznijo? V navdihujočem in presunljivem predavanju vas psihiater dr. Željko Ćurić, dr. med., popelje skozi potovanje sprejemanja bolezni. To je, kot pravi predavatelj, prepleteno s številni izzivi. Največjega pa je iskati, kjer ga najmanj pričakujemo – v sebi. 

13. 3. 2024
INTERAKTIVNI ČLANEK

Personalizirano zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni

Pravočasna uvedba katere od oblik kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni omogoča ohranitev ali izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja. Pred uvedbo pa je treba pretehtati prednosti in omejitve terapevtskih možnosti in obenem upoštevati posebnosti in želje bolnika. Interaktivni prispevek ponuja nabor uporabnih usmeritev.

11. 3. 2024

PBC: od suma do presaditve jeter

Vzroka za nastanek bolezni ne poznamo. Prevladuje hipoteza, da gre za moten imunski odziv na dejavnike okolja pri genetsko dovzetnih ljudeh. Kako se bolezen klinično izraža, kako potrdimo diagnozo in kakšen je potek zdravljenja?

7. 3. 2024
VIDEO

Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk

Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.

7. 3. 2024
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila v menopavzi

27. 3. 2024

Presejalni program novorojencev se vnovič širi

6. 3. 2024

Diabetična retinopatija skozi vprašanja

25. 3. 2024

Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa

27. 3. 2024

Vrzeli v zdravljenju osteoporoze

27. 3. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

Če želite prejemati naše strokovne medicinske vsebine, izpolnite obrazec:
Potrebujete pomoč?
pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.