Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?
Z Alzheimerjevo boleznijo, najbolj pogostim vzrokom demence, danes v ZDA živi šest milijonov ljudi, število bolnikov pa naj bi se do leta 2050 podvojilo. Tako s podaljševanjem življenjske dobe ohranjanje kognitivnih sposobnosti postaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ker so na voljo le omejene možnosti zdravljenja, se raziskovanje vse bolj usmerja v zgodnje preprečevanje demence, vse več pozornosti pa je namenjene tudi vsakodnevnim prehranskim navadam, kot je uživanje kave in čaja.
Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe v ambulantni in bolnišnični praksi ter so pomemben klinični izziv. O sodobnem pristopu k obravnavi okužb spodnjih in zgornjih sečil, smotrni uporabi antibiotikov ter pomenu nefarmakoloških ukrepov smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Logar, dr. med., spec. infektologije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
AKZ pri akutni možganski kapi – premik paradigme?
Antidoti za antikoagulacijska zdravila (AKZ) so bili razviti za hitro nevtralizacijo antikoagulacijskega učinka ob večjih krvavitvah ali nujnih posegih. V obravnavi akutne možganske kapi pa je njihova vloga postala bistveno bolj kompleksna, saj odločanje ni več univerzalno – zahteva prilagojeno presojo posameznikovega stanja. Piše doc. dr. Senta Frol, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri ulceroznem kolitisu – da ali ne?
Trenutno je z menjavo med posameznimi zdravili iz razreda zaviralcev Janusove kinaze (JAKi) še malo izkušenj, glede na izkušnje iz revmatologije pri zdravljenju revmatoidnega artritisa pa bi tak pristop lahko bil uspešen tudi pri ulceroznem kolitisu.
ASH 2025: AML in diseminirani plazmocitom
Kaj je odmevalo na kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) in diseminiranega plazmocitoma? Največji preboj v zdravljenju AML predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, pri diseminiranem plazmocitomu pa so izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja.
Novosti letošnjih priporočil ADA
Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov sladkorne bolezni in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Kot vsako leto so zato konec decembra 2025 izšla posodobljena priporočila Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki so bila januarja letos tudi objavljena v strokovni reviji Diabetes Care.
Spodbujanje levega kraka v primerjavi z običajnim srčnim spodbujanjem
Spodbujanje prevodnega sistema je bolj fiziološka alternativa običajnemu spodbujanju desnega prekata, ki se uporablja pri bolnikih s prevodnimi motnjami, so ugotovili v evropski raziskavi MELOS RELOADED.
Rast pojavnosti rakov prebavil pri mlajših odraslih
Kljub uspehom presejalnega programa in napredku v diagnostiki raki prebavil ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv. Ključno vlogo pri odzivanju na to težavo ima primarna raven, poudarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete UL. Kje so glavni vzvodi sprememb?
Globalna prevalenca AH pri otrocih in mladostnikih
Dosedanje raziskave o globalni prevalenci arterijske hipertenzije (AH) pri otrocih in mladostnikih so temeljile predvsem na ambulantnih meritvah krvnega tlaka, niso pa sistematično vključevale tudi meritev, opravljenih zunaj ambulante. Da bi zapolnili to vrzel, so avtorji raziskave, nedavno objavljene v reviji Lancet, ocenili globalno prevalenco AH v otroštvu z uporabo obeh diagnostičnih pristopov.
HF ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem (HF) moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s HF, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Povrnitev telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor
Revija BMJ je objavila sistematični pregled in metaanalizo podatkov o povrnitvi telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor ter s tem povezanih spremembam v kardiometabolnih markerjih pri odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
Spanje kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? Odgovarjata prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za motnje spanja.
Hibridna oskrba kroničnih bolnikov
Hibridna oskrba predstavlja nov koncept vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi. Meja med fizično in digitalno oskrbo se briše. Ambulanta se seli tudi v telefon, aplikacijo, pametno uro. Kakšni pa so klinični vidiki takšnega pristopa? Kje se pojavljajo zadržki pri uvajanju? Kako hibridni modeli delujejo v praksi pri obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo, s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem? Pojasnjuje doc. dr. Matic Mihevc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana, ZD Trebnje in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tekoča biopsija: kdaj in zakaj?
Kakšne so prednosti in slabosti uporabe tekoče biopsije v diagnostičnem procesu pljučnega raka? Pri katerih bolnikih je ta metoda primernejša v primerjavi z analizo tumorskega tkiva? Kaj priporočajo smernice ESMO in kakšno je stanje v praksi? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vloga družinskega zdravnika v novem presejalnem programu LUKA
Asist. Veronika Vezjak, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je na nedavnih Schrottovih dnevih predstavila novi presejalni program LUKA. Zakaj je ta presejalni program poseben v primerjavi z drugimi? Katero populacijo bo predvidoma zajemal? Katere so ključne dobrobiti tega presejanja in kakšno vlogo bodo imeli specialisti družinske medicine?
Konzervansi v živilih in pojavnost raka: rezultati raziskave NutriNet-Santé
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, medtem ko so bili med antioksidativnimi konzervansi z večjo pojavnostjo raka povezani predvsem eritorbati.
Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem
Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.
Vitamin D: prve slovenske smernice
Pomen zadostne preskrbljenosti z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja prinaša njegovo pomanjkanje? O prvih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije, vodja delovne skupine za pripravo smernic.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Klinična prepoznava in diagnostika ATTR-CM
Amiloidna transtiretinska kardiomiopatija (ATTR-CM) je pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, saj je bolezen v zgodnji fazi tezko prepoznati. Neredko imajo bolniki več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni. Za ATTR-CM je značilna raznolika klinična slika, kjer se prepletajo simptomi in znaki prizadetosti srca, živčevja in mišično-skeletnega sistema. Težave se pojavljajo v daljšem časovnem obdobju, leta pred pojavom srčnega popuščanja.
Znanost in družbena omrežja so povezani
Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
