Vloga družinskega zdravnika v novem presejalnem programu LUKA
Asist. Veronika Vezjak, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je na nedavnih Schrottovih dnevih predstavila novi presejalni program LUKA. Zakaj je ta presejalni program poseben v primerjavi z drugimi? Katero populacijo bo predvidoma zajemal? Katere so ključne dobrobiti tega presejanja in kakšno vlogo bodo imeli specialisti družinske medicine?
Konzervansi v živilih in pojavnost raka: rezultati raziskave NutriNet-Santé
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, medtem ko so bili med antioksidativnimi konzervansi z večjo pojavnostjo raka povezani predvsem eritorbati.
Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem
Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.
Vitamin D: prve slovenske smernice
Pomen zadostne preskrbljenosti z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja prinaša njegovo pomanjkanje? O prvih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije, vodja delovne skupine za pripravo smernic.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Klinična prepoznava in diagnostika ATTR-CM
Amiloidna transtiretinska kardiomiopatija (ATTR-CM) je pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, saj je bolezen v zgodnji fazi tezko prepoznati. Neredko imajo bolniki več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni. Za ATTR-CM je značilna raznolika klinična slika, kjer se prepletajo simptomi in znaki prizadetosti srca, živčevja in mišično-skeletnega sistema. Težave se pojavljajo v daljšem časovnem obdobju, leta pred pojavom srčnega popuščanja.
Znanost in družbena omrežja so povezani
Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
Aspirin plus ticagrelor po koronarni premostitveni operaciji zaradi AKS
Dodatek ticagrelorja k aspirinu ni privedel do manjše pojavnosti pomembnih srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, ki so zaradi akutnega koronarnega sindroma (AKS) prestali koronarno premostitveno operacijo (CABG), je pokazala raziskava, nedavno objavljena v reviji NEJM.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Čas so možgani
V državah zahodne in severne Evrope se starostno standardizirana smrtnost zaradi možganske kapi giblje približno med 50 in 80 na 100.000 prebivalcev, enoletna smrtnost po kapi pa znaša približno 20–30 %. Pomemben delež bolnikov ostaja trajno funkcionalno odvisen – pomoč pri vsakodnevnih opravilih potrebuje do 50 % preživelih. Države, ki so zgodaj uvedle organizirane enote za možgansko kap, 24-urno specialistično pokritost in sistemsko mrežo telekap, so dosegle pomembno zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti. Piše prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, višja svetnica, FESO.
Zdravljenje alergijskega rinitisa
Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Dileme
Kadar presojamo ravnanja drugih, smo večinoma zelo načelni in precej dobro vemo, kako bi se v podobnih primerih odzvali sami. Kaj pa, ko se zares znajdemo v neprijetnem položaju? Takrat poleg tega, kaj je prav, tehtamo tudi, kaj je udobneje, nas manj stane, prinaša manj sitnosti … Književni liki sodobne književnosti v podobnih dilemah pogosto izberejo manj plemenito možnost. Ker še zdaleč niso popolni, se lažje poistovetimo z njimi, hkrati pa ugotavljamo, da ne smemo prestrogo soditi ne drugih ne sebe.
Preboji v moderni in sodobni umetnosti
V Casi Cavazzini v Vidmu so na ogled dela Van Gogha, Moneta, Picassa, Magritta in drugih likovnih mojstrov preteklosti. Medtem ko v videmskem Muzeju moderne in sodobne umetnosti predstavljajo klasike impresionizma, postimpresionizma do avantgardnih umetniških gibanj, je v Milanu na ogled sodobnik, čeprav se projekt v Nemčiji rojenega umetnika Anselma Kieferja s poklonom pozabljenim alkimistkam prav tako obrača k preteklosti. V sodobni vizualni jezik avstrijskega slikarja Tobiasa Pilsa pa je mogoče vstopiti na Dunaju.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov in zaviralcev P2Y12
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov visoke intenzivnosti in zaviralcev P2Y12 je sicer redek, vendar življenjsko ogrožajoč. Kakšno je patofiziološko ozadje poškodb mišičnih celic zaradi statinov? Kateri dejavniki vplivajo na izraženost neželenih učinkov? Katere kombinacije statinov visoke intenzivnosti z zaviralci P2Y12 zahtevajo previdnost? Razlaga asist. Matej Dobravc Verbič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Kakovostne zelene površine za odpornost mest
V času podnebnih sprememb so ekstremni vremenski dogodki postali nova resničnost. Zato je, kot pravi krajinska arhitektka in docentka Darja Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete, ključno prilagajanje in blaženje negativnih posledic. Za zagotavljanje večje odpornosti urbanih okolij je prav zaradi tega ključna formula narava v mestu.
PFIC in druge holestatske bolezni jeter skozi vprašanja
Kakšni diagnostični izzivi se lahko pojavijo pri prepoznavanju PFIC in drugih holestatskih jetrnih bolezni? Hitri test s primeri je pripravila asist. dr. Martina Klemenak, dr. med., spec. pediatrije iz Enote za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
Kdaj pomislimo na PFIC?
Hujše nezdravljene oblike PFIC lahko vodijo do ciroze in odpovedi jeter že v otroštvu, pri nekaterih oblikah pa je povečano tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma. S pravočasno prepoznavo in zdravljenjem lahko posledice teh bolezni pomembno zmanjšamo. Na katere simptome moramo biti pozorni? Vsebino je recenziral doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med.
Sodobna obravnava PFIC
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC) je skupina bolezni, ki se običajno izrazijo pri otrocih, v blažji obliki pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih. Kakšni so zapleti teh redkih bolezni? Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Aktualna revija
