Projekt farmacevt predpisovalec v Sloveniji
Farmacevti imajo v nekaterih državah, kot so Škotska, Anglija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, tudi možnost predpisovanja zdravil. V projektu Preučitev koristi in tveganja pri odvisnem predpisovanju zdravil smo ocenili vpliv farmacevtov predpisovalcev na klinične rezultate in izide, o katerih poročajo bolniki (PRO), ter opisali njihov razvoj, vrednotenje in uvedbo v Sloveniji.
Preventivni ukrepi staršev za preprečevanje debelosti v otroštvu
Prekomerna prehranjenost in debelost v otroštvu sta pomemben dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni skozi celotno življenjsko obdobje ter velik javnozdravstveni izziv, ki ogroža nedavni napredek pri podaljševanju življenjske dobe. Ker se debelost v otroštvu pogosto nadaljuje v odraslost in je povezana z višjim tveganjem za mnoge negativne zdravstvene posledice, številne države za njeno preprečevanje namenjajo znatna sredstva.
Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije
Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.
Glomerulopatija C3 (GC3)
Incidenca te redke napredujoče glumerulne bolezni je približno 1–2 primera na milijon prebivalcev. Približno polovica bolnikov v 10 letih razvije končno odpoved ledvic. Novejše terapije, usmerjene v zaviranje komplementa, uspešno kljubujejo napredovanju bolezni, poudarja doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Kagrisema pri odraslih s prekomerno telesno težo ali debelostjo in SB2
Osebe z debelostjo imajo povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2), po drugi strani pa ima več kot 90 % oseb s SB2 prekomerno telesno težo ali debelost. Usmerjanje na telesno težo kot primarni cilj zdravljenja lahko izboljša urejenost glikemije, zmanjša potrebo po inzulinu in pojav zapletov, povezanih z debelostjo, ter izboljša kakovost življenja.
Moj moto je hvaležnost
Njena posebna ljubezen so kamioni, med katerimi je odraščala. V beležko hvaležnosti zapisuje drobne in le na videz mimobežne trenutke, med prostim časom pa s šopkom rož najraje potrka pri eni ali drugi noni. Hana Klaut, dr. dent. med., je predana mlada zobozdravnica, ki jo najbolj osreči pacientov brezskrbni nasmeh, spotoma pa je tudi slovenska Miss Universe, ki nosi krono s sproščeno nevsiljivostjo in pripoveduje o življenjskih križpotjih s hudomušno primorsko očarljivostjo.
Srčno-žilni dogodki ob uporabi zaviralcev JAK in bioloških zdravil za RA
Velika mednarodna raziskava, nedavno objavljena v reviji Arthritis & Rheumatology, ni pokazala povišanega tveganja za pomembne neželene srčno-žilne dogodke (MACE) ob uporabi zaviralcev JAK za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA).
Prehod polnoletnih pacientov z NF1 v program spremljanja za odrasle
Ana Blatnik, dr. med., spec. klinične genetike z Onkološkega inštituta v Ljubljani, je pripravila klinično pot prehoda iz pediatrične v odraslo obravnavo, ki je pomembno in občutljivo obdobje, saj je za bolnike z NF1 pogosto težaven. V algoritmu je opredeljen postopek predaje s ključnimi diagnostičnimi, ambulantnimi in konziliarnimi obravnavami.
Hipofosfatazija
O redki genetski bolezni hipofosfataziji smo se pogovarjali z doc. dr. Matejem Rakušo, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za postavitev suma na to bolezen potreben le preprost laboratorijski test, a je pot do končne diagnoze pogosto dolgotrajna. Zdravljenje se razvija in obeta nove možnosti.
Povezava med udeležbo na prvi presejalni mamografiji in umrljivostjo zaradi raka dojk
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala raziskava, objavljena v reviji BMJ. Kumulativna umrljivost je bila v 25 letih statistično značilno večja med neudeleženkami prvega presejanja kot med udeleženkami (9,9 v primerjavi s 7,0 na 1000 žensk).
Dolgotrajna oskrba na domu: pristopi, izzivi in priložnosti
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je izziv sedanjosti in temelj prihodnosti. Do zdaj je pomembno vplival na delo izbranih zdravnikov, patronažnega varstva in socialnih služb. Z naknadno sprejetim interventnim zakonom (ZUOPCSD) so bila številna odprta vprašanja odpravljena, postopki pa poenostavljeni. V času, ko je pritisk starajoče se populacije vse izrazitejši, postaja iskanje trajnostnih rešitev nuja, ne zgolj izbira. Kako pa je v praksi?
NF1: od spremljanja v otroštvu do odrasle dobe
Kakšna je sodobna obravnava bolnikov z nevrofibromatozo tipa 1 (NF1)? Zakaj je redno spremljanje v otroški in odrasli dobi tako pomembno? In kakšen je pomen prehoda iz pediatrične v odraslo zdravstveno oskrbo? O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki bolnike z NF1 spremljajo od najzgodnejšega obdobja do odraslosti.
Gaucherjeva bolezen
Številne krvne bolezni, tako podedovane kot pridobljene, zaradi majhne incidence in prevalence uvrščamo med redke. In redke bolezni, kot je primer pri hemofiliji A in B, orjejo ledino na področju kliničnega preskušanja genskega zdravljenja. Gauchereva bolezen pa ni samo redka, temveč bi bilo morda pravilneje reči celo zelo redka bolezen. Kako jo prepoznamo in zdravimo?
ECTRIMS 2025 o varnosti visoko učinkovitih zdravil
Nove raziskave osvetljujejo vse uspešnejši personalizirani pristop k zdravljenju multiple skleroze (MS), s poudarkom na monoklonskih protitelesih anti-CD20 in dolgoročnem spremljanju tako njihove učinkovitosti kot tudi varnosti. Povzeli smo vsebine kongresa Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave MS (ECTRIMS), posvečene dokazom iz realnega kliničnega okolja.
Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost. V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia je bil osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Novosti v hematoonkologiji
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe in omogoča bolj personaliziran pristop k zdravljenju različnih krvnih rakov. Katera so najpomembnejša nova dognanja in pričakovane terapije pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije, akutne limfoblastne levkemije ter akutne in kronične mieloične levkemije?
Zdravilna resnica
Resnica je po definiciji nekaj, kar se ujema z določenimi dejstvi, toda obstaja še drugačna, osebna, intimna resnica, ko nekaj močno čutimo, da je za nas prav, čeprav tega razumsko morda ne moremo utemeljiti. Za naše zdravje sta pomembni obe: prizadevati si moramo za dostop do verodostojnih informacij o zdravju, hkrati pa živeti v skladu s svojim bistvom, da dosežemo duševni mir. Naj več o tem povedo tokratne knjižne izbranke.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Aktualna revija
