Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost. V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia je bil osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zdravilna resnica
Resnica je po definiciji nekaj, kar se ujema z določenimi dejstvi, toda obstaja še drugačna, osebna, intimna resnica, ko nekaj močno čutimo, da je za nas prav, čeprav tega razumsko morda ne moremo utemeljiti. Za naše zdravje sta pomembni obe: prizadevati si moramo za dostop do verodostojnih informacij o zdravju, hkrati pa živeti v skladu s svojim bistvom, da dosežemo duševni mir. Naj več o tem povedo tokratne knjižne izbranke.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Akupunktura za obvladovanje kronične bolečine v križu
Akupunktura je učinkovita in varna dopolnilna možnost zdravljenja za starejše osebe z bolečino v križu, je pokazala randomizirana raziskava, ki je bila objavljena v reviji JAMA. Bolniki, zdravljeni z akupunkturo, so imeli boljše rezultate pri obvladovanju bolečine kot običajno zdravljena skupina. Koristni učinki akupunkture, ugotovljeni z vprašalnikom RMDQ, pa so vztrajali tudi po 12 mesecih.
Mejniki genskega zdravljenja
V decembru se je pri nas začela prva klinična raziskava faze II/III genskega zdravila za redko bolezen pri pediatrični populaciji. Znanje, pridobljeno pri razvoju terapije Urbagen za zdravljenje sindroma CTNNB1, bo odskočna deska pri razvoju genskih terapij tudi za druge redke bolezni, in to ne samo za slovenske bolnike, temveč za bolnike po vsem svetu. Kakšno pot smo na tem področju v Sloveniji prehodili v zadnjem desetletju?
Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
V razširjenem zimskem času pri nas primanjkuje vitamina D kar 80 % prebivalcev, hudo pomanjkanje pa je prisotno pri 40 % odraslih. Katere skupine so še posebej ogrožene? Kakšna so nova priporočila za otroke in mladostnike? Kaj lahko pomeni pomanjkanje vitamina D za nosečnice? Kakšna so priporočila glede na populacijske skupine in ITM? Pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Medicinskega centra Crystal.
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
Usmeritve za družinskega zdravnika pri rakih prebavil
Na 1. nacionalnem posvetu o rakih prebavil so opozorili na zaskrbljujoče naraščanje incidence rakov prebavil pri mlajših odraslih. To zahteva nove pristope za spodbujanje zgodnje in ustrezne diagnostike. Sklepe posveta povzema prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, iz Ambulante Galenia in Katedre za družinsko medicino MF UL.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
O novejši možnosti zdravljenja vazomotornih simptomov
Kakšne možnosti zdravljenja imajo na voljo ženske v menopavzi z vazomotornimi simptomi, ki ne morejo ali ne želijo prejemati hormonskega zdravljenja? V videu Mariusz Kosi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz centra Doktor Kosi predstavi z dokazi podprto terapijo ter učinkovitost zdravljenja z novejšo nehormonsko terapijo. Kakšne so prve klinične izkušnje zdravljenja s fezolinetantom?
Hormonsko zdravljenje – kdaj je potrebna previdnost?
Pri predpisu hormonskega zdravljenja (HZ) v obmenopavznem obdobju upoštevamo simptome, zdravstveno stanje, zdravstvena tveganja, družinsko anamnezo, cilje zdravljenja, preference bolnice in nastop menopavze. Kdaj je sistemsko HZ kontraindicirano ali potencialno tvegano in je zato treba izbrati varnejšo obliko HZ ali nehormonsko zdravljenje? S Tinkaro Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana strnili informacije v infografiki.
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Vpliv debelosti na zanositev, nosečnost in porod
Ženske z indeksom telesne mase nad 40 kg/m² imajo v postopkih zunajtelesne oploditve približno dvakrat manjše možnosti za rojstvo živorojenega otroka. Kako hujšanje, tudi z medikamentozno podporo, vpliva na izide oploditev in potek nosečnosti? O številnih dokazih, ki potrjujejo vpliv debelosti na reproduktivno zdravje žensk, je spregovorila asist. dr. Vesna Šalamun, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri UK – da ali ne?
Kljub napredku pri zdravljenju ulceroznega kolitisa (UK) so neučinkovitost, izguba odziva in neželeni učinki še vedno pogosti razlogi za menjavo terapije. Izkušenj z zamenjavo med zaviralci JAK je malo, a podatki iz revmatologije kažejo na možen uspeh tudi pri UK. Kam nas usmerjajo rezultati mednarodne retrospektivne študije o učinkovitosti in varnosti drugega zaviralca JAK pri bolnikih z UK, pri kateri je sodeloval tudi doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana?
Zdravljenje in lajšanje težav ob menopavzi
Preverite svoje znanje s področja urogenitalnega zdravja, HZ in učinkovitih nehormonskih pristopov pri obravnavi žensk v peri- in pomenopavznem obdobju. Hitra osvežitev znanja in utrditev praktičnih kliničnih odločitev prek štirih vprašanj. Vprašanja je pripravila prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, višja svetnica, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
So kriteriji STRIDE II v praksi dosegljivi?
Podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo, da je adherenca kriterijev STRIDE II v vsakodnevni praksi nezadostna. Zakaj je tako? So razlogi v preambiciozno zastavljenih ciljih ali v njihovi preozki uporabnosti? Na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni, ki je potekal na Brdu pri Kranju, je odgovore iskala prim. doc. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Aktualna revija
