Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Klinična pot bolnika z IgA-nefropatijo na specialistični ravni
Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritem obravnave na specialistični ravni z aktualnimi novostmi je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Diagnostični algoritem v obravnavi debelosti
Diagnoza debelosti zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Nova razvrstitev komisije Lancet, ki debelost razvršča v predklinično in klinično na podlagi standardiziranih kriterijev, omogoča jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo.
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
IgA-nefropatija: sodobni pristopi k podpornemu in specifičnemu zdravljenju
Izr. prof. dr. Željka Večerić-Haler, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, predstavlja trenutne standarde zdravljenja IgA-nefropatije. Kakšne so možnosti osnovnega podpornega zdravljenja in imunosupresivne terapije pri izbranih bolnikih? Kaj pa uspehi novih specifičnih zdravil?
Klinična in ekonomska smotrnost farmacevta predpisovalca
Zaključil se je pilotni projekt o nadgradnji sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem, ki je potekal v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Vodja projekta, izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farmacije iz ZD Ormož in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, predstavlja rezultate. Vpliv na stroške je izjemen. Za koliko pa se je izboljšalo sledenje smernicam? Kako je s kakovostjo življenja in za koliko se je povečalo število receptov, ki so dosegli vnaprej določene klinične izide?
Posodobitev smernic ESC/EAS za obravnavo dislipidemij iz leta 2019
Prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, v prispevku med drugim piše o vlogi zniževanja holesterola LDL pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, o obvladovanju lipidov pri akutnem koronarnem sindromu, o razširjenih terapevtskih možnostih in o zdravljenju s statini pri populacijah z virusom HIV in rakom.
Čim prej, čim nižje, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za obravnavo dislipidemij in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje KLL vse bolj individualno prilagojeno
Nejc Pulko, dr. med., specializant hematologije na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor, je predstavil klinično pomembne novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), prikazane na nedavnem kongresu Evropskega združenja za hematologijo (EHA). To so novi podatki raziskav CAPTIVATE, FLAIR, SEQUOIA, AMPLIFY in GAIA/CLL13.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Blagi do zmerni atopijski dermatitis pri otrocih
Zdravljenje atopijskega dermatitisa pri otrocih temelji na redni in dosledni negi kože, ustrezni uporabi lokalne protivnetne terapije ter vzdrževalnem zdravljenju. Ključno vlogo ima razumevanje bolezni kot kroničnega vnetnega sistemskega dogajanja, ki terja celosten in dolgotrajen pristop.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Piše asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec interne medicine iz SB Trbovlje.
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?
Aktualna revija
