ASCO 2026: Novi pristopi pri zdravljenju melanoma in drugih kožnih rakov
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so bili predstavljeni številni pomembni izsledki, ki nadaljujejo spreminjanje zdravljenja malignega melanoma ter drugih redkih kožnih rakov, kot sta uvealni melanom in karcinom Merklovih celic. V ospredju so bili pristopi, ki poskušajo preseči omejitve obstoječih zdravljenj – od individualiziranih mRNA cepiv in novih oblik celične terapije do onkolitičnih virusov, tarčnih zdravil in prilagojenih imunoterapevtskih strategij.
Mohsova kirurgija: za katere bolnike in kdaj?
Kakšne prednosti prinaša Mohsova kirurgija pri zdravljenju nemelanomskih kožnih tumorjev? O poteku posega, njegovi učinkovitosti, izbiri ustreznih bolnikov in prihodnjem razvoju metode v Sloveniji smo se pogovarjali s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnico Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kožni rak med poklicne bolezni?
Čeprav je UV-sevanje dokazano samostojen popoln rakotvoren dejavnik, kožni rak, povezan z dolgotrajno poklicno izpostavljenostjo sončnemu ultravijoličnemu sevanju, v Sloveniji še ni uvrščen med poklicne bolezni. Bo Slovenija po zgledu Nemčije in drugih evropskih držav naredila korak v tej smeri?
Otrok z anafilaksijo v vrtcu ali v šoli
V e-izobraževanju Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana predstavi najpogostejše vzroke anafilaksije pri otrocih ter ključne značilnosti njenega prepoznavanja in zdravljenja. Poseben poudarek nameni ukrepanju ob anafilaksiji v vrtcih in šolah, pravilni uporabi samoinjektorja adrenalina, najpogostejšim izzivom pri zagotavljanju varnega okolja za otroke ter ukrepom za izboljšanje preventive in pripravljenosti zaposlenih.
Bolnik s pljučnim rakom na multidisciplinarnem konziliju
V e-izobraževanju Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavi vlogo multidisciplinarnega konzilija pri obravnavi bolnika s pljučnim rakom. Pojasni epidemiološke značilnosti pljučnega raka v Sloveniji, sestavo in pomen multidisciplinarnega tima ter ključne diagnostične postopke, potrebne za optimalno načrtovanje zdravljenja. Predavanje obravnava tudi pridobivanje tumorskega materiala, histološko razvrstitev pljučnega raka ter pomen molekularnega profiliranja in določanja izražanja PD-L1 pri sodobni obravnavi bolnikov. Kliknite za ogled.
Podobna biološka zdravila: V evropskem vrhu
Po dveh desetletjih intenzivnih opazovanj učinkov in široke uporabe podobnih bioloških zdravil (PBZ) lahko z gotovostjo trdimo, da vsako PBZ, ki pridobi dovoljenje za promet v EU, izkazuje primerljivo varnost in učinkovitost kot inovativno biološko zdravilo, razlaga prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. PBZ danes postajajo ključni del sodobnega zdravljenja, saj omogočajo širšo dostopnost dragih terapij.
CT perfuzija pri odločanju o IVT pri AIMK
V zadnjih letih se je CT perfuzija uveljavila kot pomembno orodje v diagnostiki in selekciji bolnikov za reperfuzijsko zdravljenje, vendar njena dejanska vloga, zlasti v zgodnjem časovnem oknu, ostaja predmet razprav. Kakšne so prednosti in omejitve v klinični praksi? Katera odprta vprašanja o mestu CT perfuzije še ostajajo pri odločanju o intravenski trombolizi (IVT) pri akutni ishemični možganski kapi (AIMK)?
Ključne novosti v onkologiji
Na letošnjem kongresu ASCO so bili med najodmevnejšimi rezultati novega tarčnega zdravljenja pri razsejanem raku trebušne slinavke, novi podatki o perioperativnem zdravljenju visokorizičnega lokaliziranega raka prostate ter napredek na področju tarčnih zdravljenj in imunoterapije pri pljučnem raku. Predstavljene so bile tudi novosti pri drugih solidnih tumorjih in hematoloških malignomih. V nadaljevanju povzemamo izbrane raziskave.
Izbira intravenskega železa pri bolnikih s KVČB
Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogost zaplet pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in pomembno vpliva na kakovost življenja ter pogostost hospitalizacij. Med najpogosteje uporabljenimi intravenskimi pripravki železa sta kompleks železa(III) s karboksimaltozo (FCM) in kompleks železa(III) z derizomaltozo (FDI). Čeprav sta po učinkovitosti primerljiva, vse več raziskav opozarja na povišano tveganje za hipofosfatemijo pri uporabi FCM. Pišeta višji znan. sod. dr. Rok Hren in prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.
Zakaj bodo vročinski valovi vse daljši in pogostejši
Že v sredini junija se je začel prvi letošnji vročinski val. Tako visoke rekordne temperature, kot je pojasnila klimatologinja dr. Tjaša Pogačar, smo dosegali v različnih letih že nekje od leta 2000, ko se tudi poletna vročina pojavlja prej, že maja in junija, ter traja do konca avgusta ali celo septembra. Kar je neposredna posledica podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja. Kaj nas čaka v prihodnosti?
Spregledano breme luskavice
Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.
Stroka poziva k spremembam pri obravnavi starejših
Obravnava starejših bolnikov temelji na osnovnih in ne na subspecialističnih konceptih, poudarja prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Za poenostavitev celovitega geriatričnega pregleda predstavlja možnosti, ki obravnavo usmerjajo od bolezni k funkcionalnemu stanju bolnika.
Koliko podhranjenosti ste diagnosticirali?
To vprašanje je Luka Puzigaća, dr. med., postavil udeležencem nedavne 8. Šole klinične prehrane, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom prof. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. Šola uči o enostavnih možnostih diagnostike in zdravljenja motenj prehranjenosti tako v ambulantah družinske medicine kot na sekundarnem nivoju. Hiter razvoj področja potrjuje tudi nedavna uradna potrditev specializacije iz klinične prehrane.
Zdravljenje napredovale PB: pregled različnih možnosti
Kakšne so prednosti subkutanega kontinuiranega zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB) in kako preprečevati najpogostejše zaplete te oblike zdravljenja? Kako se ta pristop umešča med druge možnosti kontinuiranega zdravljenja PB? Kakšna pa je vloga apomorfina v obliki peresnika? Odgovarja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo PB
Napredovanje PB postopno preseže možnosti optimizacije peroralne terapije. Algoritem prikazuje ključne korake obravnave od zgodnjega prepoznavanja napredovanja bolezni do izbire ter uvedbe naprednih oblik zdravljenja glede na klinične značilnosti, funkcionalni status in potrebe posameznega bolnika.
Apomorfin: od pozabljene terapije do sodobnega zdravljenja
Na strokovnem srečanju so o zgodovinskem razvoju apomorfina in njegovi vlogi v sodobnem zdravljenju napredovale PB predavali prof. Andrew Lees, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in dr. Mihaela Boca, dr. med. Eminentni predavatelji so predstavili tudi slovenske in britanske klinične izkušnje z različnimi terapevtskimi pristopi pri bolnikih z napredovalo PB.
Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil
Študije kažejo, da je vnos mikrohranil v evropski populaciji daleč od optimalnega. Kakšen je predviden vpliv prehranskih dopolnil na javno zdravje in javno blagajno v številkah? Kako bodo predlagane maksimalne ravni mikrohranil v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih na ravni EU vplivale na zdravje populacije? Kako področje prehranskih dopolnil obravnava Ministrstvo za zdravje? Mnenja predstavljata Patrick Coppens, direktor za zakonodajne in znanstvene zadeve iz Food Supplements Europe, in Tamara Srdarev Smole iz Združenja za prehranska dopolnila.
HPV v številkah
S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
