Blagi do zmerni atopijski dermatitis pri otrocih
Zdravljenje atopijskega dermatitisa pri otrocih temelji na redni in dosledni negi kože, ustrezni uporabi lokalne protivnetne terapije ter vzdrževalnem zdravljenju. Ključno vlogo ima razumevanje bolezni kot kroničnega vnetnega sistemskega dogajanja, ki terja celosten in dolgotrajen pristop.
Nov pogled na diagnosticiranje debelosti
Debelost je po novem opredeljena kot stanje presežne adipozopatije. Samo izračun indeksa telesne mase (ITM) ni več dovolj, diagnoza zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Novi standardizirani kriteriji, ki opredeljujejo predklinično in klinično debelost, omogočajo jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo ter usmerjajo odločitve o zdravljenju, poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Lahko še izboljšamo urejenost glikemije?
V juniju je v Chicagu potekal že 85. kongres Ameriškega diabetološkega združenja (ADA). Na srečanju so bile predstavljene novosti s področja obravnave oseb s sladkorno boleznijo, ki prinašajo velike razbremenitve pri vodenju bolezni. Nekaj pomembnih zanimivosti je opisanih v nadaljevanju.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Raziskava SOUL: prvi vpogledi
Peroralni semaglutid je v primerjavi z injekcijskimi oblikami tudi učinkovito, varno in zanesljivo zdravilo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri tistih, ki že imajo razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in/ali kronično ledvično bolezen, so ugotovili v raziskavi SOUL. Podatke je na dogodku Sodobna kardiologija predstavil asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.

Sekundarna preventiva, primarna skrb
V Sloveniji je rehabilitacija bolnikov v zgodnjem obdobju po srčno-žilnem dogodku uspešno uveljavljena. Pri doseganju trajnih rezultatov sekundarne preventive pa zadevamo ob ovire, med katerimi izstopajo nizka adherenca pri zdravljenju, omejena zdravstvena pismenost bolnikov, zapostavljanje nekaterih dejavnikov tveganja in ne nazadnje sistemske omejitve, ki onemogočajo redno dolgoročno spremljanje teh bolnikov. Kje smo lahko boljši?

Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Raziskave so tudi pokazale, da neadherenca pri srčno-žilnih boleznih pomembno povečuje umrljivost – celo bolj kot nekateri drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na izid bolezni.

Cepljenje proti HPV: pot k zmanjšanju bremena rakov v Sloveniji
Pravočasno cepljenje zagotavlja zaščito pred malignimi in drugimi boleznimi, ki jih povzroča človeški papilomavirus (angl. human papillomavirus, HPV), toda od pandemije covida-19 se je zaupanje v cepljenje v Sloveniji močno zmanjšalo, zaradi česar se je precepljenost proti HPV znižala ter s tem ogrozila predhodno dosežene uspehe in javnozdravstvene cilje. Zakaj je to pereča tematika ter kateri pristop k spodbujanju cepljenja je v danih razmerah najučinkovitejši?
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?

Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Sodobni pristopi za oceno aktivnosti MS
Na kongresu Ameriškega združenja za nevrologijo je prof. dr. Tjalf Ziemssen, dr. med., spec. nevrologije iz Dresdna, predstavil klinično uporabnost določanja serumskih vrednosti lahkih verig nevrofilamentov pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS). Slovenskim kolegom je dosedanja spoznanja v pilotni raziskavi NeofiLos prenesel nekaj dni kasneje, na 7. srečanju z MS v Mariboru.
Kaj ne deluje in kaj obeta?
Katere sprva obetavne terapije pri zdravljenju Parkinsonove bolezni so razočarale in pomen katerih raste? Izr. prof. dr. Maja Kojović, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica Združenja nevrologov Slovenije, povzema dosedanje dokaze.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.