Težko pričakovani podatki iz resničnega sveta
Podatki o varnosti zaviralcev Janusovih kinaz (JAKi) v zdravljenju revmatoidnega artritisa (RA) iz resničnega sveta se krepijo. Ali so varnostna opozorila, ki spremljajo celotno skupino zdravil, posegla v trende predpisovanja? Kakšne so izkušnje iz slovenske klinične prakse?
Je minilo več kot eno leto?
Diabetična retinopatija je vodilni vzrok slabovidnosti in slepote med delovno aktivno populacijo. S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zmanjšamo za več kot 90 %. V Sloveniji je bil v ta namen leta 2016 vzpostavljen nacionalni program presejanja diabetične retinopatije.
Najbolj odmevne teme s kongresa ASCO 2024
Letni kongres Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO), ki je letos med 31. majem in 4. junijem potekal v Chicagu v ZDA, velja za enega največjih in najvplivnejših onkoloških dogodkov na svetu. Tudi letos ni razočaral, saj je prispeval številne dokaze, ki utrjujejo vlogo trenutnih terapevtskih možnosti in nakazujejo nove smeri zdravljenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Povzeli smo najbolj odmevne novice s področij raka dojk, pljuč, krvnih rakov in rakov prebavil.
Astma in komorbidnosti
Zdravljenje bolnikov z astmo in sočasnimi boleznimi zahteva multidisciplinarno obravnavo, katere center je bolnik, koordinacijo pa skupaj s pulmologom vodi družinski zdravnik, poudarja prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Katere so priložnosti za boljšo obravnavo bolnikov?
CMV po PKMC pod kontrolo
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložila Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je letermovir eno od zdravil, ki je močno izboljšalo izhode bolnikov po transplantaciji.
Vpliv presejalnega testa PSA na umrljivost zaradi raka prostate
Rak prostate je globalen javnozdravstveni izziv, saj gre za drugi najpogostejši rak med moškimi in peti po vzroku za smrt. Čeprav so presejalni programi za raka prostate pomembni, pa lahko privedejo do prekomernega diagnosticiranja in zdravljenja.
Mielofibroza postaja vse bolj kronična bolezen
O sodobni obravnavi bolnikov z mielofibrozo smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Severjem, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da imajo najbolj ugodno prognozo bolniki s počasnim potekom bolezni. Ti lahko z boleznijo živijo tudi desetletja. Napredek v zdravljenju pa prinašajo tudi nove terapevtske možnosti.
Namenimo več pozornosti posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.
Opustitev polnega cepljenja proti covidu-19 in hudi izidi te bolezni
Kljub dokazani učinkovitosti cepiva proti covidu-19 mnogi ljudje med epidemijo niso bili polno cepljeni. Avtorji epidemiološke raziskave iz Združenega kraljestva (ZK), objavljene v reviji Lancet, so ocenili, kolikšnemu številu hudih izidov covida-19 bi se lahko izognili s polnim cepljenjem celotnega prebivalstva.
Ponovna širitev presejanja
Presejanje slovenskih novorojencev za vrojene bolezni je doživelo drugo širitev po letu 2018. O aktualnih pridobitvah in uspehih, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid, je spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Rigidnost uma ali telesa: kaj je večje breme?
Parkinsonova bolezen je sistemsko obolenje s širokim spektrom (ne)motoričnih simptomov. Pri zdravljenju moramo izhajati iz tistih, ki bolnika najbolj bremenijo, je povedala doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med težavami, ki lahko bolnikom pomenijo večjo oviro od motoričnih simptomov, je navedla bolečino.
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.