Zakaj bodo vročinski valovi vse daljši in pogostejši

Že v sredini junija se je začel prvi letošnji vročinski val. Tako visoke rekordne temperature, kot je pojasnila klimatologinja dr. Tjaša Pogačar, smo dosegali v različnih letih že nekje od leta 2000, ko se tudi poletna vročina pojavlja prej, že maja in junija, ter traja do konca avgusta ali celo septembra. Kar je neposredna posledica podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja. Kaj nas čaka v prihodnosti?

23. 6. 2026

Spregledano breme luskavice

Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.

17. 6. 2026

Stroka poziva k spremembam pri obravnavi starejših

Obravnava starejših bolnikov temelji na osnovnih in ne na subspecialističnih konceptih, poudarja prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Za poenostavitev celovitega geriatričnega pregleda predstavlja možnosti, ki obravnavo usmerjajo od bolezni k funkcionalnemu stanju bolnika.

17. 6. 2026

MY PD-CARE – vprašalnik za beleženje simptomov Parkinsonove bolezni

Za podporo spremljanju napredovanja Parkinsonove bolezni je zdaj na voljo nov vprašalnik MY PD-CARE v slovenskem jeziku.

27. 5. 2026
KLINIČNA PREHRANA

Koliko podhranjenosti ste diagnosticirali?

To vprašanje je Luka Puzigaća, dr. med., postavil udeležencem nedavne 8. Šole klinične prehrane, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom prof. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. Šola uči o enostavnih možnostih diagnostike in zdravljenja motenj prehranjenosti tako v ambulantah družinske medicine kot na sekundarnem nivoju. Hiter razvoj področja potrjuje tudi nedavna uradna potrditev specializacije iz klinične prehrane.

26. 5. 2026

Zdravljenje napredovale PB: pregled različnih možnosti

Kakšne so prednosti subkutanega kontinuiranega zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB) in kako preprečevati najpogostejše zaplete te oblike zdravljenja? Kako se ta pristop umešča med druge možnosti kontinuiranega zdravljenja PB? Kakšna pa je vloga apomorfina v obliki peresnika? Odgovarja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

25. 5. 2026

Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo PB

Napredovanje PB postopno preseže možnosti optimizacije peroralne terapije. Algoritem prikazuje ključne korake obravnave od zgodnjega prepoznavanja napredovanja bolezni do izbire ter uvedbe naprednih oblik zdravljenja glede na klinične značilnosti, funkcionalni status in potrebe posameznega bolnika.

25. 5. 2026

Apomorfin: od pozabljene terapije do sodobnega zdravljenja

Na strokovnem srečanju so o zgodovinskem razvoju apomorfina in njegovi vlogi v sodobnem zdravljenju napredovale PB predavali prof. Andrew Lees, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in dr. Mihaela Boca, dr. med. Eminentni predavatelji so predstavili tudi slovenske in britanske klinične izkušnje z različnimi terapevtskimi pristopi pri bolnikih z napredovalo PB.

25. 5. 2026
VIDEO

Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil

Študije kažejo, da je vnos mikrohranil v evropski populaciji daleč od optimalnega. Kakšen je predviden vpliv prehranskih dopolnil na javno zdravje in javno blagajno v številkah? Kako bodo predlagane maksimalne ravni mikrohranil v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih na ravni EU vplivale na zdravje populacije? Kako področje prehranskih dopolnil obravnava Ministrstvo za zdravje? Mnenja predstavljata Patrick Coppens, direktor za zakonodajne in znanstvene zadeve iz Food Supplements Europe, in Tamara Srdarev Smole iz Združenja za prehranska dopolnila.

24. 4. 2026

HPV v številkah

S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.

23. 4. 2026
VIDEO

S HPV povezani raki glave in vratu

HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

23. 4. 2026

HPV – seznani se!

Humani papilomavirus (HPV) je eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok številnih predrakavih sprememb ter kar šest vrst rakov, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Zato je pomembno, da v ambulantah družinskega zdravnika mlade aktivno vabimo na cepljenje proti HPV, je na 29. Schrottovih dnevih poudarila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, ki dela v ambulanti Galenia in predava na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete UL.

23. 4. 2026

V ospredju je personalizirano zdravljenje

Kožni melanom ostaja ena najnevarnejših oblik kožnega raka, a sodobna medicina prinaša vse več upanja. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je predstavila, kako danes poteka diagnostika – od kirurške odstranitve sumljive spremembe do natančne patološke opredelitve bolezni. Poseben poudarek je namenila neoadjuvantnemu zdravljenju z imunoterapijo.

22. 4. 2026

Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma

UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.

22. 4. 2026

Starizem v vsakdanjem življenju

Živimo v družbenem času, ki starosti pripenja vrsto stereotipov in predsodkov. S tem to življenjsko obdobje pogosto povezuje z negativnimi pomeni ter ga tako obravnava kot breme in težavo. Starost se čez posameznika razpne kot njegova nosilna, prva in osnovna identiteta. Starizem z različnimi odmevi v vsakdanjiku pa kot člani družbe lahko ne le udejanjamo, temveč v veliki meri tudi ponotranjimo.

22. 4. 2026

Kožne manifestacije zdravljenja z imunoterapijo

Približno 15 % vseh prijavljenih kožnih neželenih učinkov, povezanih z zdravili, pripisujemo onkološkim zdravilom, med njimi ima pomemben delež imunoterapija. Kako ustrezno prepoznati vse vrste kožnih sprememb, saj nespecifična opredelitev različnih kožnih lezij kot »izpuščaj« ne zadošča? Piše Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

22. 4. 2026

Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZIKT

Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.

22. 4. 2026

Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu

Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?

22. 4. 2026

10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja

V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.

22. 4. 2026

Priporočila SZO: AR GLP-1 za zdravljenje debelosti

Po odobritvi regulatorjev in zaprosilu držav članic je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) objavila priporočila za uporabo agonistov receptorjev GLP-1 (AR GLP-1) pri zdravljenju debelosti pri odraslih. Smernice so strateški temelj za pomoč državam pri pospeševanju njihovega odziva na krizo z debelostjo. V njih so združeni trenutni na dokazih temelječi podatki, razloženi so procesi razvoja ter naštete zahteve za zagotavljanje širšega in pravičnega dostopa do zdravil, hkrati pa govorijo o oblikovanju celostnega ekosistema za obravnavo debelosti.

31. 3. 2026

Klinična pot bolnika z IgAN v družinski in specialistični ambulanti

Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.

31. 3. 2026
1 2 3 4 5