Vzroki za nastanek VMS v menopavznem obdobju
Vročinski valovi nastanejo v termoregulacijskem centru v hipotalamusu zaradi znižanja koncentracije estrogena. Napredek znanja in raziskave na tem področju so prinesli nove možnosti v obravnavi VMS. Piše prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Medicinske fakultete UL in Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje in lajšanje težav: kaj je z dokazi podprto?
Po nekaterih podatkih kar tri četrtina žensk doživlja menopavzne težave, ki lahko trajajo več let. Zlati standard za zdravljenje vročinskih oblivov in nočnega potenja je hormonsko zdravljenje. Kako predpišemo to terapijo? Katere z dokazi podprte možnosti so na voljo pri nas za nehormonsko lajšanje težav?
Kako pristopiti k obravnavi VMS?
Mnogo žensk težav z vazomotornimi simptomi (VMS) ne povezuje neposredno z menopavzo, zato k zdravniku ne pridejo pravočasno ali pa zaradi stigme in napačnih informacij ne poiščejo pomoči, poudarja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana. Kateri so še izzivi v obravnavi? Kakšno naj bo optimalno obvladovanje težav, povezanih z menopavzo?
Odtegnitveni simptomi antidepresivov in ustrezno ukinjanje
V Sloveniji je antidepresive leta 2021 prejemalo okoli osem odstotkov prebivalcev, zaključku zdravljenja pa pogosto sledijo odtegnitveni simptomi. Ali jih znamo ustrezno prepoznati in ločiti od relapsa bolezni? Kateri so dejavniki tveganja za pojav odtegnitvenih simptomov? Ali jih povzročajo vsi antidepresivi in kakšna so konkretna priporočila za njihovo ukinjanje? Pojasnjuje mag. Maja Petre, mag. farm., spec. klinične farmacije iz Centralne lekarne UKC Maribor.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Dva tedna za diagnostiko, šest za optimizacijo terapije?
Smernice poudarjajo pomen zgodnje, hitre in multidisciplinarne obravnave bolnika s srčnim popuščanjem. Družinski zdravnik ostaja stalnica te največkrat kompleksne in kontinuirane obravnave. Kje je prispevek primarne ravni največji? Sporočila smo pripravili v sodelovanju s prim. Cirilo Slemenik Pušnik, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Srčno popuščanje v oskrbi različnih specialistov: izkušnje SB Trbovlje
Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem je razkrila nekatere razlike, če bolnika vodi kardiolog oz. internist nekardioloških strok. Ugotovitve je pokomentiral avtor analize prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. interne medicine, FESC, iz SB Trbovlje. Pri predpisovanju katerih vrst zdravil smo usklajeni in kje so razlike največje?
Titracija zdravil: med priporočili in kliničnimi dilemami
Pri titriranju zdravil do največjega priporočenega oziroma prenosljivega odmerka je v praksi včasih treba ravnati nekoliko bolj previdno. V nekaterih primerih lahko hitra titracija in sočasno uvajanje zdravil povzročita slabo adherenco ali celo zavrnitev zdravljenja. Kaj storiti takrat?
Zmanjšajmo terapevtske zamude pri napredovali Parkinsonovi bolezni
Prej ko se začne katerakoli oblika kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, tem bolj je učinkovita in tem bolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Kljub odlični dostopnosti in visoki uspešnosti uvajanja tovrstnega zdravljenja v Sloveniji pa ostaja delež napotenih ali zdravljenih bolnikov presenetljivo majhen. Kakšni so razlogi za odlašanje pri bolnikih in pri zdravnikih?
Crohnova bolezen: zdravljenje do cilja
Napredne terapije vse bolj spreminjajo potek Crohnove bolezni (CB) in napovedujejo učinkovitejše soočanje z izzivom neodzivnosti na zdravljenje. Ob tem se spreminjajo tudi formalni cilji zdravljenja. Katera klinična vprašanja pa še vedno ostajajo brez odgovorov? Kako uspešno te dileme razrešujejo sodobna diagnostična orodja in označevalci za spremljanje ter napovedovanje poteka CB?
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.
Migrena pri ženskah
Aktivnost migrene je v določenih življenjskih obdobjih povezana s spolom. Kakšno je breme migrene pri moških in ženskah? Obstajajo razlike v pristopu k zdravljenju glede na spol? Infografiko smo pripravili s prof. dr. Marjanom Zaletelom, višjim svetnikom, dr. med., spec. nevrologije, s KO vaskularne nevrologije in intenzivne nevrološke terapije UKC Ljubljana.
Vloga družinskega zdravnika pri zdravljenju migrene
Kaj lahko stori družinski zdravnik za bolnike z migreno? Katero terapijo lahko uvede? Kdaj je primerna napotitev k specialistu? Razlaga prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, iz ZD Škofja Loka in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so za nekatere bolnike lahko celo bolj obremenjujoče kot osnovna bolezen, zato jih je pomembno prepoznati in ustrezno zdraviti, je na 3. srečanju slovenskega registra za KVČB poudarila Nataša Brglez Jurečič, dr. med., spec. interne medicine iz Diagnostičnega centra Bled.
Aktualna revija
