S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
HPV – seznani se!
Humani papilomavirus (HPV) je eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok številnih predrakavih sprememb ter kar šest vrst rakov, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Zato je pomembno, da v ambulantah družinskega zdravnika mlade aktivno vabimo na cepljenje proti HPV, je na 29. Schrottovih dnevih poudarila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, ki dela v ambulanti Galenia in predava na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete UL.
V ospredju je personalizirano zdravljenje
Kožni melanom ostaja ena najnevarnejših oblik kožnega raka, a sodobna medicina prinaša vse več upanja. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je predstavila, kako danes poteka diagnostika – od kirurške odstranitve sumljive spremembe do natančne patološke opredelitve bolezni. Poseben poudarek je namenila neoadjuvantnemu zdravljenju z imunoterapijo.
Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma
UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.
Starizem v vsakdanjem življenju
Živimo v družbenem času, ki starosti pripenja vrsto stereotipov in predsodkov. S tem to življenjsko obdobje pogosto povezuje z negativnimi pomeni ter ga tako obravnava kot breme in težavo. Starost se čez posameznika razpne kot njegova nosilna, prva in osnovna identiteta. Starizem z različnimi odmevi v vsakdanjiku pa kot člani družbe lahko ne le udejanjamo, temveč v veliki meri tudi ponotranjimo.
Kožne manifestacije zdravljenja z imunoterapijo
Približno 15 % vseh prijavljenih kožnih neželenih učinkov, povezanih z zdravili, pripisujemo onkološkim zdravilom, med njimi ima pomemben delež imunoterapija. Kako ustrezno prepoznati vse vrste kožnih sprememb, saj nespecifična opredelitev različnih kožnih lezij kot »izpuščaj« ne zadošča? Piše Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZIKT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu
Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?
10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja
V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Priporočila SZO: AR GLP-1 za zdravljenje debelosti
Po odobritvi regulatorjev in zaprosilu držav članic je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) objavila priporočila za uporabo agonistov receptorjev GLP-1 (AR GLP-1) pri zdravljenju debelosti pri odraslih. Smernice so strateški temelj za pomoč državam pri pospeševanju njihovega odziva na krizo z debelostjo. V njih so združeni trenutni na dokazih temelječi podatki, razloženi so procesi razvoja ter naštete zahteve za zagotavljanje širšega in pravičnega dostopa do zdravil, hkrati pa govorijo o oblikovanju celostnega ekosistema za obravnavo debelosti.
Klinična pot bolnika z IgAN v družinski in specialistični ambulanti
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?
Z Alzheimerjevo boleznijo, najbolj pogostim vzrokom demence, danes v ZDA živi šest milijonov ljudi, število bolnikov pa naj bi se do leta 2050 podvojilo. Tako s podaljševanjem življenjske dobe ohranjanje kognitivnih sposobnosti postaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ker so na voljo le omejene možnosti zdravljenja, se raziskovanje vse bolj usmerja v zgodnje preprečevanje demence, vse več pozornosti pa je namenjene tudi vsakodnevnim prehranskim navadam, kot je uživanje kave in čaja.
Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe v ambulantni in bolnišnični praksi ter so pomemben klinični izziv. O sodobnem pristopu k obravnavi okužb spodnjih in zgornjih sečil, smotrni uporabi antibiotikov ter pomenu nefarmakoloških ukrepov smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Logar, dr. med., spec. infektologije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
AKZ pri akutni možganski kapi – premik paradigme?
Antidoti za antikoagulacijska zdravila (AKZ) so bili razviti za hitro nevtralizacijo antikoagulacijskega učinka ob večjih krvavitvah ali nujnih posegih. V obravnavi akutne možganske kapi pa je njihova vloga postala bistveno bolj kompleksna, saj odločanje ni več univerzalno – zahteva prilagojeno presojo posameznikovega stanja. Piše doc. dr. Senta Frol, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri ulceroznem kolitisu – da ali ne?
Trenutno je z menjavo med posameznimi zdravili iz razreda zaviralcev Janusove kinaze (JAKi) še malo izkušenj, glede na izkušnje iz revmatologije pri zdravljenju revmatoidnega artritisa pa bi tak pristop lahko bil uspešen tudi pri ulceroznem kolitisu.
ASH 2025: AML in diseminirani plazmocitom
Kaj je odmevalo na kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) in diseminiranega plazmocitoma? Največji preboj v zdravljenju AML predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, pri diseminiranem plazmocitomu pa so izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja.
Novosti letošnjih priporočil ADA
Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov sladkorne bolezni in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Kot vsako leto so zato konec decembra 2025 izšla posodobljena priporočila Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki so bila januarja letos tudi objavljena v strokovni reviji Diabetes Care.
Spodbujanje levega kraka v primerjavi z običajnim srčnim spodbujanjem
Spodbujanje prevodnega sistema je bolj fiziološka alternativa običajnemu spodbujanju desnega prekata, ki se uporablja pri bolnikih s prevodnimi motnjami, so ugotovili v evropski raziskavi MELOS RELOADED.
Rast pojavnosti rakov prebavil pri mlajših odraslih
Kljub uspehom presejalnega programa in napredku v diagnostiki raki prebavil ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv. Ključno vlogo pri odzivanju na to težavo ima primarna raven, poudarja prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete UL. Kje so glavni vzvodi sprememb?
Globalna prevalenca AH pri otrocih in mladostnikih
Dosedanje raziskave o globalni prevalenci arterijske hipertenzije (AH) pri otrocih in mladostnikih so temeljile predvsem na ambulantnih meritvah krvnega tlaka, niso pa sistematično vključevale tudi meritev, opravljenih zunaj ambulante. Da bi zapolnili to vrzel, so avtorji raziskave, nedavno objavljene v reviji Lancet, ocenili globalno prevalenco AH v otroštvu z uporabo obeh diagnostičnih pristopov.
HF ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem (HF) moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s HF, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
