PFIC in druge holestatske bolezni jeter skozi vprašanja
Kakšni diagnostični izzivi se lahko pojavijo pri prepoznavanju PFIC in drugih holestatskih jetrnih bolezni? Hitri test s primeri je pripravila asist. dr. Martina Klemenak, dr. med., spec. pediatrije iz Enote za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
Kdaj pomislimo na PFIC?
Hujše nezdravljene oblike PFIC lahko vodijo do ciroze in odpovedi jeter že v otroštvu, pri nekaterih oblikah pa je povečano tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma. S pravočasno prepoznavo in zdravljenjem lahko posledice teh bolezni pomembno zmanjšamo. Na katere simptome moramo biti pozorni? Vsebino je recenziral doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med.
Sodobna obravnava PFIC
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC) je skupina bolezni, ki se običajno izrazijo pri otrocih, v blažji obliki pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih. Kakšni so zapleti teh redkih bolezni? Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Parkinsonova bolezen v ambulanti družinskega zdravnika
S katerimi vprašanji se družinski zdravnik srečuje pri obravnavi bolnikov s Parkinsonovo boleznijo? Osvežite svoje znanje o prodromalni simptomatiki, najpogostejših diagnostičnih in terapevtskih pasteh, zapletih zdravljenja ter indikacijah za napredne terapevtske možnosti. Hitri test je zasnovan kot podpora pri vsakodnevnem odločanju.
Hemofilija A in B – nujna obravnava v primeru krvavitve
Pri bolniku s hemofilijo, ki krvavi, je ključnega pomena pravočasno in pravilno ukrepanje, saj lahko le tako preprečimo poslabšanje kliničnega stanja ali celo smrtni izid. Kakšne so posebnosti ukrepanja glede na zdravljenje, ki ga bolnik prejema?
Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih
Ledvični kamni so povezani tako z ledvičnimi kot tudi s srčno-žilnimi zapleti ter povečano incidenco zlomov kosti. Kako prepoznati in obravnavati bolnike s povečanim tveganjem za pojav resnejših zapletov? Kdaj jih napotiti k urologu in kdaj k nefrologu? Odgovarja doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije, s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice
Ameriške prehranske smernice 2025–2030 ne prinašajo vsebinskega preloma. Ponavljajo znana načela varovalne prehrane, več pozornosti pa pritegneta obrnjena prehranska piramida ter poudarek na beljakovinah in polnomastnih živilih. Ker ti poudarki niso vedno usklajeni z evropskimi modeli, je pri njihovi rabi potrebna strokovna presoja. Analizo smernic je pripravila dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., klinična dietetičarka iz SB Novo mesto.
Sodobna obravnava glomerulopatije C3
Doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, v predavanju o glomerulopatiji C3 (C3G) pojasni etiologijo bolezni, kateri izvid je ključen za diagnozo C3G, kako pestra je lahko klinična slika in kakšne so sodobne možnosti obravnave. E-izobraževanje prinaša 5 kreditnih točk, ki jih podeli Zdravniška zbornica Slovenije.
Obravnava nevrofibromatoze tipa 1 od otroštva do odrasle dobe
V izobraževanju o nevrofibromatozi tipa 1, ki so ga pripravili Tanja Loboda, dr. med., in Milica Stefanović, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ter Ana Blatnik, dr. med., spec. klinične genetike, in Aljoša Andlovic, dr. med., spec. nevrologije, z OI Ljubljana, boste izvedeli, kakšna je klinična slika te redke bolezni, kako poteka spremljanje bolnikov tekom življenja in zakaj je tranzicija iz pediatrične v odraslo obravnavo pomembna prelomnica za te bolnike. E-izobraževanje prinaša 7,5 kreditnih točk, ki jih podeli Zdravniška zbornica Slovenije.
O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Ključni poudarki kongresa EHC 2025
Nedavni Evropski kongres o glavobolu (EHC) je postregel z nekaterimi zanimivimi poudarki. O mestu gepantov v akutnem zdravljenju migrene, standardizaciji nevromodulacije, kombinacijah zdravljenja in migreni kot prioriteti zdravstvenih sistemov je spregovorila Nuša Breznik, dr. med., spec. nevrologije s Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
EASD 2025: nova dognanja za optimizacijo obravnave oseb s sladkorno boleznijo
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni (EASD), so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih se je treba osredotočati na čim boljšo urejenost glikemije, zaščito srčno-žilnega sistema in ledvic, obvladovanje debelosti in negativnega stresa zaradi sladkorne bolezni ter dosleden predpis modernih tehnologij. Z veseljem pričakujemo prihod novih zdravil in tehnologij tudi v Slovenijo, kar bo še izboljšalo in poenostavilo obravnavo v vsakodnevni klinični praksi.
Nevrofibromatoza tipa 1 v otroštvu
Tanja Loboda, dr. med., in Milica Stefanović, dr. med., obe specialistki pediatrije s Pediatrične Klinike UKC Ljubljana sta v infografiki strnili ključne informacije o pojavnosti nevrofibromatoze tipa 1 (NF1), vzroka za nastanek, klinično sliko ter ključnimi ukrepi obravnave v otroštvu.
Od skritega modernizma do gozdnih oaz
Čas, tišina, zavedanje ter vprašanje fizičnih, psihičnih in družbenih mej so med drugim teme, ki prepletajo opus ikone performansa Marine Abramović. Njena retrospektivna razstava je na ogled na Dunaju. To mesto ponuja tudi razstavo o pretekli fascinaciji z okultizmom, ki ob obračanju v zgodovino prinaša vzporednice s sodobnostjo. Eni od ključnih tem našega časa – podnebnim spremembam – pa se posveča zagrebška razstava.
Projekt farmacevt predpisovalec v Sloveniji
Farmacevti imajo v nekaterih državah, kot so Škotska, Anglija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, tudi možnost predpisovanja zdravil. V projektu Preučitev koristi in tveganja pri odvisnem predpisovanju zdravil smo ocenili vpliv farmacevtov predpisovalcev na klinične rezultate in izide, o katerih poročajo bolniki (PRO), ter opisali njihov razvoj, vrednotenje in uvedbo v Sloveniji.
Preventivni ukrepi staršev za preprečevanje debelosti v otroštvu
Prekomerna prehranjenost in debelost v otroštvu sta pomemben dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni skozi celotno življenjsko obdobje ter velik javnozdravstveni izziv, ki ogroža nedavni napredek pri podaljševanju življenjske dobe. Ker se debelost v otroštvu pogosto nadaljuje v odraslost in je povezana z višjim tveganjem za mnoge negativne zdravstvene posledice, številne države za njeno preprečevanje namenjajo znatna sredstva.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije
Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.
Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Glomerulopatija C3 (GC3)
Incidenca te redke napredujoče glumerulne bolezni je približno 1–2 primera na milijon prebivalcev. Približno polovica bolnikov v 10 letih razvije končno odpoved ledvic. Novejše terapije, usmerjene v zaviranje komplementa, uspešno kljubujejo napredovanju bolezni, poudarja doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Aktualna revija
