Diagnostika in zdravljenje anteriornega uveitisa
Anteriorni uveitis predstavlja 50 do 90 % vseh uveitisov, ki se pojavljajo v populaciji. Katere entitete anteriornega uveitisa ne zahtevajo posebne dodatne diagnostike, zahtevajo pa specifično zdravljenje? Kakšne so oblike zdravljenja in s katerimi skupinami zdravil? Kaj iščemo, ko govorimo o negranulomskem anteriornem uveitisu in kakšna je širša sistemska diagnostika pri granulomskem uveitisu? Pojasnjuje izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Širitev uporabe ultrazvoka črevesja
Na Šoli ultrazvoka črevesja, ki jo je organiziral doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana, je dr. Frauke Peterson, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Nemčije, predstavila uporabno vrednost pri nas novega pristopa v obravnavi bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Med udeleženci je bila tudi prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Maribor. Kakšni so bili zaključki srečanja?
Zdravljenje CB z zaviralci IL-23
V priznani farmakološki reviji Drugs je bil pred kratkim objavljen pregledni članek, katerega soavtor je doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana. Skupaj s kanadskimi kolegi je sodeloval v analizi obstoječih dokazov o učinkovitosti in varnosti zaviralcev interlevkina 23 (IL-23) pri zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Članek povzema rezultate raziskav in daje usmeritve za prihodnost.
O fekalni nuji poroča več kot 80 odstotkov bolnikov z UK
Eden najpogostejših in obenem najbolj podcenjenih simptomov bolnikov s KVČB je tako imenovana fekalna nuja, ki se razlikuje od fekalne inkontinence. Pogosteje se pojavlja pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) in močno znižuje njihovo kakovost življenja. Kviz razkriva usmeritve za klinično ocenjevanje in zdravljenje te simptomatike.
Vzroki za nastanek VMS v menopavznem obdobju
Vročinski valovi nastanejo v termoregulacijskem centru v hipotalamusu zaradi znižanja koncentracije estrogena. Napredek znanja in raziskave na tem področju so prinesli nove možnosti v obravnavi VMS. Piše prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Medicinske fakultete UL in Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje in lajšanje težav: kaj je z dokazi podprto?
Po nekaterih podatkih kar tri četrtina žensk doživlja menopavzne težave, ki lahko trajajo več let. Zlati standard za zdravljenje vročinskih oblivov in nočnega potenja je hormonsko zdravljenje. Kako predpišemo to terapijo? Katere z dokazi podprte možnosti so na voljo pri nas za nehormonsko lajšanje težav?
Kako pristopiti k obravnavi VMS?
Mnogo žensk težav z vazomotornimi simptomi (VMS) ne povezuje neposredno z menopavzo, zato k zdravniku ne pridejo pravočasno ali pa zaradi stigme in napačnih informacij ne poiščejo pomoči, poudarja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana. Kateri so še izzivi v obravnavi? Kakšno naj bo optimalno obvladovanje težav, povezanih z menopavzo?
Odtegnitveni simptomi antidepresivov in ustrezno ukinjanje
V Sloveniji je antidepresive leta 2021 prejemalo okoli osem odstotkov prebivalcev, zaključku zdravljenja pa pogosto sledijo odtegnitveni simptomi. Ali jih znamo ustrezno prepoznati in ločiti od relapsa bolezni? Kateri so dejavniki tveganja za pojav odtegnitvenih simptomov? Ali jih povzročajo vsi antidepresivi in kakšna so konkretna priporočila za njihovo ukinjanje? Pojasnjuje mag. Maja Petre, mag. farm., spec. klinične farmacije iz Centralne lekarne UKC Maribor.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Dva tedna za diagnostiko, šest za optimizacijo terapije?
Smernice poudarjajo pomen zgodnje, hitre in multidisciplinarne obravnave bolnika s srčnim popuščanjem. Družinski zdravnik ostaja stalnica te največkrat kompleksne in kontinuirane obravnave. Kje je prispevek primarne ravni največji? Sporočila smo pripravili v sodelovanju s prim. Cirilo Slemenik Pušnik, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Srčno popuščanje v oskrbi različnih specialistov: izkušnje SB Trbovlje
Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem je razkrila nekatere razlike, če bolnika vodi kardiolog oz. internist nekardioloških strok. Ugotovitve je pokomentiral avtor analize prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. interne medicine, FESC, iz SB Trbovlje. Pri predpisovanju katerih vrst zdravil smo usklajeni in kje so razlike največje?
Titracija zdravil: med priporočili in kliničnimi dilemami
Pri titriranju zdravil do največjega priporočenega oziroma prenosljivega odmerka je v praksi včasih treba ravnati nekoliko bolj previdno. V nekaterih primerih lahko hitra titracija in sočasno uvajanje zdravil povzročita slabo adherenco ali celo zavrnitev zdravljenja. Kaj storiti takrat?
Zmanjšajmo terapevtske zamude pri napredovali Parkinsonovi bolezni
Prej ko se začne katerakoli oblika kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, tem bolj je učinkovita in tem bolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Kljub odlični dostopnosti in visoki uspešnosti uvajanja tovrstnega zdravljenja v Sloveniji pa ostaja delež napotenih ali zdravljenih bolnikov presenetljivo majhen. Kakšni so razlogi za odlašanje pri bolnikih in pri zdravnikih?
Crohnova bolezen: zdravljenje do cilja
Napredne terapije vse bolj spreminjajo potek Crohnove bolezni (CB) in napovedujejo učinkovitejše soočanje z izzivom neodzivnosti na zdravljenje. Ob tem se spreminjajo tudi formalni cilji zdravljenja. Katera klinična vprašanja pa še vedno ostajajo brez odgovorov? Kako uspešno te dileme razrešujejo sodobna diagnostična orodja in označevalci za spremljanje ter napovedovanje poteka CB?
Aktualna revija
