Čim prej, čim nižje, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za obravnavo dislipidemij in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje KLL vse bolj individualno prilagojeno
Nejc Pulko, dr. med., specializant hematologije na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor, je predstavil klinično pomembne novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), prikazane na nedavnem kongresu Evropskega združenja za hematologijo (EHA). To so novi podatki raziskav CAPTIVATE, FLAIR, SEQUOIA, AMPLIFY in GAIA/CLL13.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Blagi do zmerni atopijski dermatitis pri otrocih
Zdravljenje atopijskega dermatitisa pri otrocih temelji na redni in dosledni negi kože, ustrezni uporabi lokalne protivnetne terapije ter vzdrževalnem zdravljenju. Ključno vlogo ima razumevanje bolezni kot kroničnega vnetnega sistemskega dogajanja, ki terja celosten in dolgotrajen pristop.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Piše asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec interne medicine iz SB Trbovlje.
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?
Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Skriti vzrok utrujenosti
Mag. Lili Steblovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je na 28. Schrottovih dnevih spregovorila o močnih menstrualnih krvavitvah kot skritem vzroku utrujenosti pri ženskah v rodni dobi, sploh v kombinaciji s pomanjkljivim vnosom železa.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Zdravljenje hiperglikemije
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo
Kako pristopimo k zdravljenju bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo? V algoritmu sta ključne korake predstavila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije s KO za nevrologijo UKC Ljubljana in Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije z Oddelka za nevrologijo SB Celje.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
Terapija je stvar dogovora
Terapevtsko rezistentna depresija, če je slabo zdravljena, lahko skrajša življenje za nekaj let. Sodobni pristopi tudi bolnikom s težjim potekom omogočajo boljše okrevanje, ob diagnozi pa je treba biti pozoren na psevdorezistenco, je previdna doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., spec. psihiatrije z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Aktualna revija
