Spremljanje bolnikov z rakom se spreminja
Kako pristopiti k reorganizaciji sledenja bolnikov po zaključenem onkološkem zdravljenju? Kakšno vlogo bi lahko prevzeli družinski zdravniki in kakšnih prednosti se lahko nadejamo ob prihajajočih nujnih spremembah? Po zaključku 35. Onkološkega vikenda je možnosti nanizala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pregledali bi lahko še več bolnikov
Diabetična retinopatija je vodilni vzrok slabovidnosti in slepote med delovno aktivno populacijo. S pravočasnim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem lahko nastanek slepote zmanjšamo za več kot 90 %. V Sloveniji je bil v ta namen leta 2016 vzpostavljen nacionalni program presejanja diabetične retinopatije. Ta vključuje devet regijskih centrov, v katere lahko osebni zdravniki ali diabetologi v skladu s smernicami napotijo bolnike s sladkorno boleznijo. Tako se je bistveno olajšala in skrajšala dostopnost prvega ali kontrolnega usmerjenega očesnega pregleda. Piše asist. Peter Ferme, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Kateri cilj zdravljenja je optimalen pri ulceroznem kolitisu?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se ponovno širi. O dobrodošlih novostih in odprtih vprašanjih v klinični praksi je spregovoril doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Izpostavil je kongres ECCO, kjer so razpravljali tudi o tem, kako uspešni bomo v prihodnosti pri doseganju najbolj ambicioznih ciljev zdravljenja.
Od ocenjevanja do zmanjševanja bremena fekalne nuje
Nuja po odvajanju blata ali fekalna nuja je poleg driske in bolečin v trebuhu eden najpogostejših in najbolj podcenjenih simptomov ulceroznega kolitisa. Katera orodja uporabiti za enostavno in učinkovito oceno stopnje fekalne nuje? Kako lahko sistematičen vpogled v simptomatiko olajša terapevtske odločitve?
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni
Zunajčrevesne manifestacije se lahko pri četrtini bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo pojavijo še pred nastopom črevesnih simptomov. Kako brez specifičnih terapevtskih biooznačevalcev za zunajčrevesne simptome izberemo ustrezno protivnetno in simptomatsko zdravljenje? Novosti tega področja povzema hitri test.
Bo vse to čez eno leto še res?
Umetna inteligenca vse bolj vstopa v medicino. Kakšna prihodnost se obeta in kako bo vplivala na vsakdanje delo in študij medicine? Kje je trenutno najbolj koristna in kdaj moramo biti previdni? Bo vse to čez eno leto še res? Razmišlja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.
V načrtu nacionalna mreža za obravnavo limfedema
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., je predstavila trenutne uspehe in izzive v zdravljenju onkoloških bolnikov z limfedemom, ki jih bo vse več. Izpostavlja, da je za optimalno obravnavo bolnikov v načrtu vzpostavitev nacionalne mreže ustrezno usposobljenih specialistov. Kje so še vrzeli v zdravljenju?
Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?
Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.
Zdravljenje melanoma skozi vprašanja
Kakšno je preživetje bolnikov z melanomom glede na stadij? Kako melanom zdravimo s sistemsko terapijo danes? Kateri so ključni neželeni učinki tarčnega zdravljenja in zdravljenja z zaviralci imunskih kontrolnih točk? Osvežite ali poglobite svoje znanje v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Napredovalo zdravljenje skozi vprašanja
Na voljo je že široka paleta bioloških zdravil za zdravljenje luskavice. Kakšni so mehanizmi delovanja posamezne učinkovine? Katere učinkovine veljajo za prvi izbor zdravljenja posebne skupine bolnikov? Kako veliko je breme srčno-žilnih komorbidnosti? Osvežite znanje s kratkim kvizom, ki ga je recenzirala Olga Točkova, dr. med.
Priporočila za obravnavo dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni
Sistemsko vnetje, prisotno pri psoriatični bolezni, vodi v številna pridružena stanja, med katerimi izstopajo bolezni srčno-žilnega sistema. Sistematično presejanje in obvladovanje dejavnikov tveganja bi bilo zato smiselno pri vseh bolnikih s postavljeno diagnozo, meni doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med. Preverite, katere parametre bi bilo smiselno intervalno spremljati.
O pomenu zgodnjega zdravljenja luskavice
Najnovejše raziskave kažejo, da zgodnejša uvedba biološke terapije bistveno poveča možnost za trajnejše učinke zdravljenja zmerne do hude luskavice. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana opozarja, da imajo naši bolniki v povprečju bolezen že 18 let pred uvedbo ustreznega zdravljenja.
Dva plaka, en sindrom
Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Aktualna revija
