Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed na Onkološkem inštitutu Ljubljana razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Ti so sicer aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Blagi do zmerni atopijski dermatitis pri otrocih
Zdravljenje atopijskega dermatitisa pri otrocih temelji na redni in dosledni negi kože, ustrezni uporabi lokalne protivnetne terapije ter vzdrževalnem zdravljenju. Ključno vlogo ima razumevanje bolezni kot kroničnega vnetnega sistemskega dogajanja, ki terja celosten in dolgotrajen pristop.
Nov pogled na diagnosticiranje debelosti
Debelost je po novem opredeljena kot stanje presežne adipozopatije. Samo izračun indeksa telesne mase (ITM) ni več dovolj, diagnoza zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Novi standardizirani kriteriji, ki opredeljujejo predklinično in klinično debelost, omogočajo jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo ter usmerjajo odločitve o zdravljenju, poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Lahko še izboljšamo urejenost glikemije?
V juniju je v Chicagu potekal že 85. kongres Ameriškega diabetološkega združenja (ADA). Na srečanju so bile predstavljene novosti s področja obravnave oseb s sladkorno boleznijo, ki prinašajo velike razbremenitve pri vodenju bolezni. Nekaj pomembnih zanimivosti je opisanih v nadaljevanju.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Raziskava SOUL: prvi vpogledi
Peroralni semaglutid je v primerjavi z injekcijskimi oblikami tudi učinkovito, varno in zanesljivo zdravilo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri tistih, ki že imajo razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in/ali kronično ledvično bolezen, so ugotovili v raziskavi SOUL. Podatke je na dogodku Sodobna kardiologija predstavil asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sekundarna preventiva, primarna skrb
V Sloveniji je rehabilitacija bolnikov v zgodnjem obdobju po srčno-žilnem dogodku uspešno uveljavljena. Pri doseganju trajnih rezultatov sekundarne preventive pa zadevamo ob ovire, med katerimi izstopajo nizka adherenca pri zdravljenju, omejena zdravstvena pismenost bolnikov, zapostavljanje nekaterih dejavnikov tveganja in ne nazadnje sistemske omejitve, ki onemogočajo redno dolgoročno spremljanje teh bolnikov. Kje smo lahko boljši?
Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Piše asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec interne medicine iz SB Trbovlje.
Cepljenje proti HPV: pot k zmanjšanju bremena rakov v Sloveniji
Pravočasno cepljenje zagotavlja zaščito pred malignimi in drugimi boleznimi, ki jih povzroča človeški papilomavirus (angl. human papillomavirus, HPV), toda od pandemije covida-19 se je zaupanje v cepljenje v Sloveniji močno zmanjšalo, zaradi česar se je precepljenost proti HPV znižala ter s tem ogrozila predhodno dosežene uspehe in javnozdravstvene cilje. Zakaj je to pereča tematika ter kateri pristop k spodbujanju cepljenja je v danih razmerah najučinkovitejši?
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?
Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Skriti vzrok utrujenosti
Mag. Lili Steblovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je na 28. Schrottovih dnevih spregovorila o močnih menstrualnih krvavitvah kot skritem vzroku utrujenosti pri ženskah v rodni dobi, sploh v kombinaciji s pomanjkljivim vnosom železa.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Zdravljenje hiperglikemije
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo
Kako pristopimo k zdravljenju bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo? V algoritmu sta ključne korake predstavila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije s KO za nevrologijo UKC Ljubljana in Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije z Oddelka za nevrologijo SB Celje.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
Aktualna revija
