»Akademska medicina je krvavo delo«
Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.
Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov
Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.
Od želenih do neželenih porastov hemoglobina
Pred začetkom zdravljenja z epoetini je treba pri bolnikih oceniti tveganje za pojav neželenih učinkov zdravljenja. Po njegovi uvedbi pa sta ključnega pomena redno spremljanje bolnikov in vzdrževanje koncentracije hemoglobina v optimalnem intervalu. Kako si lahko pri tem pomagamo? Svetuje Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm.
Redno ocenjevanje tveganj in odstopanj
Infografika prispeva časovna priporočila za laboratorijsko kontrolo hemograma glede na stopnjo kronične ledvične bolezni. Vključuje tudi ciljne vrednosti hemoglobina pri simptomatskih bolnikih z željo po izboljšanju kakovosti življenja ter pri asimptomatskih bolnikih z veliko srčno-žilno ogroženostjo.

Drug brez drugega ne moremo
»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.
Ko manjka del slike v sredini
Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) je bolezen, ki jo povzroča okvara v delovanju mitohondrijev – celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Ocenjuje se, da se v populaciji pojavlja pri 1/32.000 do 1/65.000 ljudi, v Sloveniji je teh bolnikov približno 50.
Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze
Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.
Koristi farmakovigilance?
Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.
Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?
Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.
Dejavniki tveganja za preeklampsijo med nosečnicami
Ameriške smernice svetujejo majhne odmerke aspirina v nosečnosti, če obstajajo nekateri dejavniki tveganja za razvoj preeklampsije. Kakšna je prevalenca teh dejavnikov med nosečnicami, ki so v letu 2019 rodile v ZDA, je bilo ocenjeno v raziskavi, katere rezultati so bili januarja letos objavljeni v publikaciji JAMA Network.
Uporaba fotobiomodulacije za zdravljenje hiposalivacije
Ker je predhodna klinična raziskava (1) asist. dr. Lidije Nemeth, dr. med., pokazala, da je fotobiomodulacija pri preiskovancih izboljšala pretok sline, je skupina raziskovalcev z metaanalizo (2) skušala dognati, kakšen je njen klinični pomen pri osebah s kserostomijo (občutkom suhih ust), ki je nastala zaradi posledic bolezni ali zdravljenja.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.