Čim prej, čim nižje, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za obravnavo dislipidemij in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
ESC 2025: srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
V duhoviti družbi
Se radi družite z duhovitimi ljudmi? Kaj pa z duhovitimi knjigami? Nikakor ne govorimo o tistih knjigah (in njihovih avtorjih), katerih cilj je izzvati smeh na prvo žogo oziroma razkazovati lastno duhovitost in pridobiti aplavz zanjo. Govorimo o knjigah, ki obravnavajo težke teme, a nam jih prav s pretanjenim humorjem zmorejo približati bolj kot s smrtno resno pripovedjo. Poleg tega je humoren ton tisti, ki trpkim trenutkom in spoznanjem popravi okus in jih naredi znosnejše – tako v življenju kot v literaturi, ki temu tako ali tako zgolj nastavlja ogledalo.
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Kaheksija med hospitaliziranimi bolniki s kroničnimi boleznimi
V reviji The Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle (faktor vpliva za leto 2024: 9,1) so objavili podatke o pogostosti kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih s kroničnimi boleznimi v Sloveniji ter njen vpliv na prognozo.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na dejavnike tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in povzročajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
Etiologija in dejavniki tveganja za poporodno krvavitev
Poporodna krvavitev je eden najpogostejših vzrokov maternalne umrljivosti in je kriva za približno 27 % vseh smrti mater. Razumevanje njenih vzrokov in dejavnikov tveganja je ključno za ustrezno obravnavo in preprečevanje.
Tenekteplaza
V zadnjih 30 letih so se pristopi k zdravljenju akutne ishemične možganske kapi (AIMK) občutno spremenili, saj so bili razviti učinkovitejši farmakološki in interventni postopki. Prelomnica je bila leto 1995, ko je študija NINDS odprla pot za uporabo intravenske trombolize (IVT) z alteplazo (tPA).
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe. Piše dr. Bor Antolič, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje KLL vse bolj individualno prilagojeno
Nejc Pulko, dr. med., specializant hematologije na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor, je predstavil klinično pomembne novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), prikazane na nedavnem kongresu Evropskega združenja za hematologijo (EHA). To so novi podatki raziskav CAPTIVATE, FLAIR, SEQUOIA, AMPLIFY in GAIA/CLL13.
Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed na Onkološkem inštitutu Ljubljana razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Ti so sicer aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Blagi do zmerni atopijski dermatitis pri otrocih
Zdravljenje atopijskega dermatitisa pri otrocih temelji na redni in dosledni negi kože, ustrezni uporabi lokalne protivnetne terapije ter vzdrževalnem zdravljenju. Ključno vlogo ima razumevanje bolezni kot kroničnega vnetnega sistemskega dogajanja, ki terja celosten in dolgotrajen pristop.
Nov pogled na diagnosticiranje debelosti
Debelost je po novem opredeljena kot stanje presežne adipozopatije. Samo izračun indeksa telesne mase (ITM) ni več dovolj, diagnoza zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Novi standardizirani kriteriji, ki opredeljujejo predklinično in klinično debelost, omogočajo jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo ter usmerjajo odločitve o zdravljenju, poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Lahko še izboljšamo urejenost glikemije?
V juniju je v Chicagu potekal že 85. kongres Ameriškega diabetološkega združenja (ADA). Na srečanju so bile predstavljene novosti s področja obravnave oseb s sladkorno boleznijo, ki prinašajo velike razbremenitve pri vodenju bolezni. Nekaj pomembnih zanimivosti je opisanih v nadaljevanju.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Raziskava SOUL: prvi vpogledi
Peroralni semaglutid je v primerjavi z injekcijskimi oblikami tudi učinkovito, varno in zanesljivo zdravilo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri tistih, ki že imajo razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in/ali kronično ledvično bolezen, so ugotovili v raziskavi SOUL. Podatke je na dogodku Sodobna kardiologija predstavil asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
