Aspirin plus ticagrelor po koronarni premostitveni operaciji zaradi AKS
Dodatek ticagrelorja k aspirinu ni privedel do manjše pojavnosti pomembnih srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, ki so zaradi akutnega koronarnega sindroma (AKS) prestali koronarno premostitveno operacijo (CABG), je pokazala raziskava, nedavno objavljena v reviji NEJM.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Čas so možgani
V državah zahodne in severne Evrope se starostno standardizirana smrtnost zaradi možganske kapi giblje približno med 50 in 80 na 100.000 prebivalcev, enoletna smrtnost po kapi pa znaša približno 20–30 %. Pomemben delež bolnikov ostaja trajno funkcionalno odvisen – pomoč pri vsakodnevnih opravilih potrebuje do 50 % preživelih. Države, ki so zgodaj uvedle organizirane enote za možgansko kap, 24-urno specialistično pokritost in sistemsko mrežo telekap, so dosegle pomembno zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti. Piše prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, višja svetnica, FESO.
Zdravljenje alergijskega rinitisa
Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Dileme
Kadar presojamo ravnanja drugih, smo večinoma zelo načelni in precej dobro vemo, kako bi se v podobnih primerih odzvali sami. Kaj pa, ko se zares znajdemo v neprijetnem položaju? Takrat poleg tega, kaj je prav, tehtamo tudi, kaj je udobneje, nas manj stane, prinaša manj sitnosti … Književni liki sodobne književnosti v podobnih dilemah pogosto izberejo manj plemenito možnost. Ker še zdaleč niso popolni, se lažje poistovetimo z njimi, hkrati pa ugotavljamo, da ne smemo prestrogo soditi ne drugih ne sebe.
Preboji v moderni in sodobni umetnosti
V Casi Cavazzini v Vidmu so na ogled dela Van Gogha, Moneta, Picassa, Magritta in drugih likovnih mojstrov preteklosti. Medtem ko v videmskem Muzeju moderne in sodobne umetnosti predstavljajo klasike impresionizma, postimpresionizma do avantgardnih umetniških gibanj, je v Milanu na ogled sodobnik, čeprav se projekt v Nemčiji rojenega umetnika Anselma Kieferja s poklonom pozabljenim alkimistkam prav tako obrača k preteklosti. V sodobni vizualni jezik avstrijskega slikarja Tobiasa Pilsa pa je mogoče vstopiti na Dunaju.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov in zaviralcev P2Y12
Razpad mišic zaradi medsebojnega delovanja statinov visoke intenzivnosti in zaviralcev P2Y12 je sicer redek, vendar življenjsko ogrožajoč. Kakšno je patofiziološko ozadje poškodb mišičnih celic zaradi statinov? Kateri dejavniki vplivajo na izraženost neželenih učinkov? Katere kombinacije statinov visoke intenzivnosti z zaviralci P2Y12 zahtevajo previdnost? Razlaga asist. Matej Dobravc Verbič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Kakovostne zelene površine za odpornost mest
V času podnebnih sprememb so ekstremni vremenski dogodki postali nova resničnost. Zato je, kot pravi krajinska arhitektka in docentka Darja Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete, ključno prilagajanje in blaženje negativnih posledic. Za zagotavljanje večje odpornosti urbanih okolij je prav zaradi tega ključna formula narava v mestu.
PFIC in druge holestatske bolezni jeter skozi vprašanja
Kakšni diagnostični izzivi se lahko pojavijo pri prepoznavanju PFIC in drugih holestatskih jetrnih bolezni? Hitri test s primeri je pripravila asist. dr. Martina Klemenak, dr. med., spec. pediatrije iz Enote za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
Kdaj pomislimo na PFIC?
Hujše nezdravljene oblike PFIC lahko vodijo do ciroze in odpovedi jeter že v otroštvu, pri nekaterih oblikah pa je povečano tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma. S pravočasno prepoznavo in zdravljenjem lahko posledice teh bolezni pomembno zmanjšamo. Na katere simptome moramo biti pozorni? Vsebino je recenziral doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med.
Sodobna obravnava PFIC
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC) je skupina bolezni, ki se običajno izrazijo pri otrocih, v blažji obliki pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih. Kakšni so zapleti teh redkih bolezni? Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Parkinsonova bolezen v ambulanti družinskega zdravnika
S katerimi vprašanji se družinski zdravnik srečuje pri obravnavi bolnikov s Parkinsonovo boleznijo? Osvežite svoje znanje o prodromalni simptomatiki, najpogostejših diagnostičnih in terapevtskih pasteh, zapletih zdravljenja ter indikacijah za napredne terapevtske možnosti. Hitri test je zasnovan kot podpora pri vsakodnevnem odločanju.
Hemofilija A in B – nujna obravnava v primeru krvavitve
Pri bolniku s hemofilijo, ki krvavi, je ključnega pomena pravočasno in pravilno ukrepanje, saj lahko le tako preprečimo poslabšanje kliničnega stanja ali celo smrtni izid. Kakšne so posebnosti ukrepanja glede na zdravljenje, ki ga bolnik prejema?
Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih
Ledvični kamni so povezani tako z ledvičnimi kot tudi s srčno-žilnimi zapleti ter povečano incidenco zlomov kosti. Kako prepoznati in obravnavati bolnike s povečanim tveganjem za pojav resnejših zapletov? Kdaj jih napotiti k urologu in kdaj k nefrologu? Odgovarja doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije, s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice
Ameriške prehranske smernice 2025–2030 ne prinašajo vsebinskega preloma. Ponavljajo znana načela varovalne prehrane, več pozornosti pa pritegneta obrnjena prehranska piramida ter poudarek na beljakovinah in polnomastnih živilih. Ker ti poudarki niso vedno usklajeni z evropskimi modeli, je pri njihovi rabi potrebna strokovna presoja. Analizo smernic je pripravila dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., klinična dietetičarka iz SB Novo mesto.
Sodobna obravnava glomerulopatije C3
Doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, v predavanju o glomerulopatiji C3 (C3G) pojasni etiologijo bolezni, kateri izvid je ključen za diagnozo C3G, kako pestra je lahko klinična slika in kakšne so sodobne možnosti obravnave. E-izobraževanje prinaša 5 kreditnih točk, ki jih podeli Zdravniška zbornica Slovenije.
Obravnava nevrofibromatoze tipa 1 od otroštva do odrasle dobe
V izobraževanju o nevrofibromatozi tipa 1, ki so ga pripravili Tanja Loboda, dr. med., in Milica Stefanović, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ter Ana Blatnik, dr. med., spec. klinične genetike, in Aljoša Andlovic, dr. med., spec. nevrologije, z OI Ljubljana, boste izvedeli, kakšna je klinična slika te redke bolezni, kako poteka spremljanje bolnikov tekom življenja in zakaj je tranzicija iz pediatrične v odraslo obravnavo pomembna prelomnica za te bolnike. E-izobraževanje prinaša 7,5 kreditnih točk, ki jih podeli Zdravniška zbornica Slovenije.
