Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Željko Ćurić o smislu življenja in soočanju s kronično boleznijo
Kako naj naši bolniki ohranijo smisel in kakovost življenja, ko se soočajo s kronično boleznijo? V navdihujočem in presunljivem predavanju vas psihiater dr. Željko Ćurić, dr. med., popelje skozi potovanje sprejemanja bolezni. To je, kot pravi predavatelj, prepleteno s številni izzivi. Največjega pa je iskati, kjer ga najmanj pričakujemo – v sebi.
Personalizirano zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni
Pravočasna uvedba katere od oblik kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni omogoča ohranitev ali izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja. Pred uvedbo pa je treba pretehtati prednosti in omejitve terapevtskih možnosti in obenem upoštevati posebnosti in želje bolnika. Interaktivni prispevek ponuja nabor uporabnih usmeritev.
Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk
Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Presejalni program novorojencev se vnovič širi
Presejanje slovenskih novorojencev za vrojene presnovne bolezni doživlja drugo širitev po letu 2018. O novostih in uspehih, ki nas postavljajo na svetovni zemljevid, je na 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Priložnost za zgodnejšo diagnozo
Bolniki, pri katerih je bil kasneje ugotovljen rak pljuč, se pogosteje oglašajo pri osebnem zdravniku in jim je predpisano povečano število raznih zdravil, preden sploh pomislimo na to diagnozo, pravi prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine, v. svet., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Kako bi lahko še skrajšali pot do diagnoze?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Je še dilema, za katerega bolnika izbrati katero zdravilo?
Katera orodja in novi dokazi so lahko v pomoč pri izbiri terapije za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2? Odgovore smo iskali skupaj z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
O pomenu poročanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil
Tako imenovana spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni, kar kaže na potrebo po kontinuiranem ozaveščanju, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Starostnik s KVČB: široka diferencialna diagnoza je šele začetek
Čas do postavitve diagnoze je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), starejših od 60 let, trikrat daljši kot pri mlajših bolnikih s KVČB. Svojevrsten izziv so komorbidnosti, polifarmacija in imunosenescenca. Hitri test, pripravljen v sodelovanju z Andrejo Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor, osvetljuje za klinično prakso pomembnejše vidike obravnave.
Kaj pogrešamo pediatri?
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Medvode razmišlja o trenutnih izzivih primarne pediatrije in vlogi pediatrov v preprečevanju in obravnavi okužb. Poudarja, da so hvaležni prav za vsak preventivni ukrep in da je vredno usmerjati tudi energijo v dobro klimo znotraj timov in v odnose s sekundarno in terciarno ravnjo, saj le tako lahko naredijo največ za bolnike.