Možganska kap, kaj pa zdaj?
»Eden ključnih elementov rehabilitacijske oskrbe je dobra organiziranost in usklajenost zdravstvenih služb,« je predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi (MK) na 5. interdisciplinarnem mednarodnem kongresu žilne nevrologije začela doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med., z URI – Soča v sodelovanju s prim. izr. prof. dr. Bredo Jesenšek Papež, dr. med., z IFRM UKC Maribor.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Uporaba hormonske nadomestne terapije in tveganje za demenco
Menopavza se pogosto izraža tako z mentalnimi kot fizičnimi simptomi, kot so oblivi, motnje spanja, depresija ali kognitivne motnje, ki prizadenejo 80 % žensk v menopavzi. Od tega jih ima 70 % simptome, ki bi lahko kazali na možnost nevrološkega pešanja v prihodnosti. Spolni hormoni, predvsem estrogen, so pokazali nevroprotektiven učinek.
Kaj je zaželeno in čemu bi se radi izognili?
V nastajanju so nove smernice za zdravljenje depresije, predlog novih smernic, ki ga je oblikovala delovna skupina, je na 7. psihiatričnem kongresu predstavila specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Cilj novih smernic je, da bi bile v pomoč pri zdravljenju depresije ne le psihiatrom, ampak tudi zdravnikom na primarni ravni.
ECTRIMS 2021
Od 13. do 15. oktobra je potekal virtualni letni kongres Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ECTRIMS), na katerem so strokovnjaki z vsega sveta predstavili nova dognanja o diagnostiki in zdravljenju te nevrološke bolezni. Povzeli smo nekaj odmevnih predstavitev.
Zdravljenje z NOAK po krvavitvi v centralni živčni sistem
Akutna krvavitev v centralni živčni sistem (CŽS) je resen zaplet zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK). Trenutne smernice o ponovni uvedbi zdravljenja z NOAK po krvavitvi v CŽS so omejene na mnenja strokovnjakov, zato so asist. mag. Senta Frol, dr. med., prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med., in izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., opravili analizo.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji
Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni
»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.
Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1
Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.
Obravnava bolnikov s TIA ali akutno ishemično možgansko kapjo
V reviji JAMA je bil objavljen povzetek pregleda literature o sodobnih pristopih k obravnavi bolnikov s prehodnim ishemičnim napadom (TIA) ali akutno ishemično možgansko kapjo, katerih cilj je izboljšati funkcionalno stanje bolnikov in preprečiti ponovne ishemične dogodke.
Fremanezumab v obravnavi migrene
Migrena je onesposabljajoča bolezen, zato je razumljivo, da je profilaktično zdravljenje, ki zmanjšuje onesposobljenost, izrednega pomena za posameznika in celotno družbo. Novi uvidi v patofiziološko dogajanje pri migreni in vloga peptida, povezanega z genom za kalcitonin (CGRP), so omogočili razvoj bioloških zdravil pri preventivi migrene.
Miti in dejstva o multipli sklerozi
Vsi simptomi multiple skleroze niso tako izraziti, da bi bolnika hitro pripeljali do zdravnika in zdravnika do diagnoze. Na kaj vse je treba biti pozoren, da se multipla skleroza ne spregleda, razlaga specialistka nevrologije asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje
To so zelo učinkovita zdravila
Pred dobrim letom so v klinično rabo uradno prišla monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP, ki so prelomna novost v preprečevanju migrenskih glavobolov. Kaj nas je naučilo to obdobje in kako lahko specialisti družinske medicine, ki sicer niso predpisovalci omenjenih tarčnih zdravil, pripomorejo k boljšemu dostopu bolnikov do uspešne preventive migrene?
Program za spremljanje bolnikov z migreno
Namen programa, zagnanega marca letos, je vodenje evidence glavobolov, ki je osnovno orodje za spremljanje bolnika z glavobolom in je zelo pomembno za učinkovitejšo obravnavo glavobolov in migren, poudarja specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., z Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor
Poddiagnosticirana in včasih tudi neustrezno zdravljena
Zakaj je migrena še danes poddiagnosticirana, neprepoznana in včasih tudi neustrezno zdravljena, razlaga specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., iz UKC Maribor. Povedal je tudi, katere so bile tri revolucije v obravnavi migrene, kaj se opredeli kot uspešno zdravljenje ter kako naj poteka ukinjanje zdravil.
Manj kot polovica bolnikov je zadovoljnih s trenutnim zdravljenjem
Migrena je poddiagnosticirana pri več kot polovici bolnikov, manj kot polovica bolnikov se zaradi težav posvetujez zdravnikom. Prav tako je manj kot polovica bolnikov zadovoljnih s svojim trenutnim zdravljenjem migrene.
Aktualna revija
