Čimprej uvesti zdravila
Kljub izjemnemu napredku pri zdravljenju recidivno-remitentne multiple skleroze (RRMS) z imunomodulatornimi zdravili pri določenem deležu bolnikov bolezen še vedno lahko sčasoma napreduje v sekundarno progresivno multiplo sklerozo (SPMS). Kaj to pomeni za bolnika in zdravnika, smo se pogovarjali s specialistom nevrologom Jožefom Magdičem, dr. med., iz UKC Maribor.
Ravnovesje med lajšanjem bolečine in neželenimi učinki
Nevropatsko bolečino je pogosto težko obvladovati. Poleg tega lahko bolniki po določenem času razvijejo toleranco za uvedena zdravila. Kako pristopiti k zdravljenju te bolezni, pojasnjuje specialistka anesteziologije in reanimatologije doc. dr. Neli Vintar, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
Ko manjka del slike v sredini
Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) je bolezen, ki jo povzroča okvara v delovanju mitohondrijev – celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Ocenjuje se, da se v populaciji pojavlja pri 1/32.000 do 1/65.000 ljudi, v Sloveniji je teh bolnikov približno 50.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.
Kaj kažejo najnovejši podatki o zaviralcih CGRP?
Zaviralci CGRP za zdravljenje migrene niso več nova zdravila. O njihovi učinkovitosti priča vrsta dokazov iz nadzorovanega kliničnega okolja in klinične prakse. Kaj kažejo najnovejši podatki neposredne primerjave z drugo aktivno učinkovino?
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Možganska kap, kaj pa zdaj?
»Eden ključnih elementov rehabilitacijske oskrbe je dobra organiziranost in usklajenost zdravstvenih služb,« je predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi (MK) na 5. interdisciplinarnem mednarodnem kongresu žilne nevrologije začela doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med., z URI – Soča v sodelovanju s prim. izr. prof. dr. Bredo Jesenšek Papež, dr. med., z IFRM UKC Maribor.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Uporaba hormonske nadomestne terapije in tveganje za demenco
Menopavza se pogosto izraža tako z mentalnimi kot fizičnimi simptomi, kot so oblivi, motnje spanja, depresija ali kognitivne motnje, ki prizadenejo 80 % žensk v menopavzi. Od tega jih ima 70 % simptome, ki bi lahko kazali na možnost nevrološkega pešanja v prihodnosti. Spolni hormoni, predvsem estrogen, so pokazali nevroprotektiven učinek.
Kaj je zaželeno in čemu bi se radi izognili?
V nastajanju so nove smernice za zdravljenje depresije, predlog novih smernic, ki ga je oblikovala delovna skupina, je na 7. psihiatričnem kongresu predstavila specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Cilj novih smernic je, da bi bile v pomoč pri zdravljenju depresije ne le psihiatrom, ampak tudi zdravnikom na primarni ravni.