AADCD: zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi ga potrebovali, še nismo našli. »Pričakujemo, da bomo s širšim poznavanjem bolezni tudi pri nas odkrili otroka, ki bi mu lahko pomagali v zgodnji fazi,« je prepričana Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Kaj je novega pri MS?
Zakaj so prodromalni znaki multiple skleroze veliko pomembnejši, kot smo vedeli do nedavna? Zakaj bo napredovanje prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov bolezni, v prihodnje lažje obvladljivo? Odgovarja doc. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Iatrogena možganska amiloidna angiopatija
Možganska amiloidna angiopatija (AA) je pogosto obolenje pri starejši populaciji in zelo redko pri ljudeh, mlajših od 55 let. Najpogosteje se možganska AA manifestira z razvojem znotrajlobanjske krvavitve (ZLK). ZLK so ponavadi lobarne, pogosto pa je ZLK pridružena kortikalna subarahnoidna krvavitev. V razumevanje možganske AA prinaša iatrogena možganska AA nov koncept.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Pregled najnovejših spoznanj pri obravnavi MS
Kaj sporočajo najnovejši dokazi o prodromalni multipli sklerozi (MS)? Kako uspešni smo in bomo pri preprečevanju od zagonov neodvisnega napredovanja prizadetosti? Kakšne spremembe obetajo prihajajoče terapevtske možnosti? Zbrali smo novosti, ki so jih predstavili tudi na kongresu ECTRIMS23.
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Donanemab pri Alzheimerjevi bolezni v zgodnjem stadiju
Glede na to, da imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo zelo omejene možnosti učinkovitega zdravljenja, so razveseljivi spodbudni rezultati raziskave o zdravljenju zgodnjega simptomatskega stadija te bolezni z donanemabom. Raziskava je bila pred kratkim objavljena v reviji JAMA.
Vse lažje odločitve
S kontinuiranim zdravljenjem Parkinsonova bolezen poteka počasneje in z manj zapleti, a nekateri bolniki možnost njegove uvedbe vseeno odklonijo. Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije, in Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, specializirana za Parkinsonovo bolezen, pravita, da je teh bolnikov na srečo vse manj. Kakšen pristop se obrestuje?
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kako dobro poznate DMD?
Kakšne so genetske značilnosti DMD? Kakšni so koraki diagnoze? Kateri so tipični zapleti bolezni?
Poglobljeno poznavanje DMD preverite v kvizu, ki ga je recenzirala Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
TeleKap – po vodi prideta smrt in življenje
Neznačilno turoben zgodnjeavgustovski večer se preveša v noč. Še eno od preštevilnih neprekinjenih zdravstvenih varstev v zadnjih devetih letih je tokrat drugačno, saj je ravno prejšnjo noč preobilno deževje v zelo kratkem času prenapolnilo vodotoke, ki so se z manično ihto pognali v doline, s seboj prinašali kataklizmično uničenje, odnašali premoženje, pa tudi – gola življenja.
Renesansa v zdravljenju
V zadnjih letih imamo na voljo učinkovita zdravljenja za primarne glavobole, med katerimi prednjači migrena. Tehnološki napredek je omogočil razvoj monoklonskih protiteles in malih molekul za zdravljenje migrene. Dosežek temelji na spoznanju, da je peptid, povezan s kalcitoninom (CGRP), pomemben za pojav migrenske epizode. Piše dr. Marjan Zaletel, dr. med., spec. nevrologije z UKC Ljubljana.
Zdrav slog življenja in upad spominskih funkcij
Nedavne raziskave so pokazale, da dejavniki, ki lahko vplivajo na spomin, vključujejo prisotnost gena ε4 za apolipoprotein E (ApoE), kronične bolezni in tudi življenjski slog. Zadnjemu se sicer namenja vse večja pozornost, a čeprav lahko zdrav življenjski slog zmanjša številna zdravstvena tveganja, se je le malo študij osredotočilo na njegov učinek na spomin.
Personalizirana medicina za najpogostejšo bolečino
Zdravljenje primarnih glavobolov, zlasti migrene, je z odkritjem nove farmakološke tarče izjemno napredovalo. A izzivov pri obravnavi še ni konec. Podatki kažejo, da le eden od treh bolnikov z migreno, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo preventivnega zdravljenja, to tudi prejme. Pomemben dejavnik za neuvedbo profilaktičnega zdravila v našem okolju je otežen dostop do strokovnjakov za glavobole.
Vse Parkinsonove bolezni
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni? Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja spec. nevrologije s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Obrat antikoagulacijske aktivnosti pri akutni IMK
Kako ukrepati pri zdravljenju bolnikov na dabigatranu z akutno ishemično možgansko kapjo (IMK) in pri bolnikih z znotrajlobanjsko krvavitvijo (ZLK), smo predlagali v algoritmu, ki smo ga objavili v publikaciji Journal of Thrombosis and Thrombolysis.
Kje smo in kam gremo v obravnavi multiple skleroze
Za bolnike z multiplo sklerozo (MS) je pri nas dovolj dobro poskrbljeno, meni izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pri recidivno-remitentni MS so na voljo številne terapevtske možnosti, več prostora za izboljšavo je še pri napredujočih oblikah te bolezni.
Aktualna revija
