Najsodobnejše rešitve za kompleksnejše bolnike
Med komorbidnostmi pri bolnikih s HFrEF prevladujejo sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen in hiperlipidemija. Kako optimalno in v skladu z najnovejšimi dokazi pri bolniku obvladovati srčno popuščanje, obenem pa optimalno medikamentno zdraviti še ostale pridružene izzive?
Prenovljene smernice za klinično obravnavo SB2
Spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil je na svečani predstavitvi prenovljenih slovenskih smernic predstavil prof. dr. Andrej Janež, dr. med., njihova urednica prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je predstavila še nekatere druge pomembne novosti.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
ADA in ESC priporočata podobno, kako pa pri nas?
Podoben pristop zadnjih smernic ESC in ADA k obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomemben, saj tako izginja dilema, kaj naj bo zdravilo prvega izbora, poudarja spec. interne medicine doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kako po novih smernicah obravnavati bolnike?
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Kje so še izzivi pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni v ambulanti družinske medicine?
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je na Tavčarjevih dnevih predstavil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja specialistka interne medicine doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Z ozaveščanjem do pravočasne diagnoze in zdravljenja
Diabetična retinopatija je okvara žil na mrežnici, ki bodisi puščajo bodisi se zamašijo. Diabetični makularni edem (DME) nastane kot posledica puščanja mrežničnih žil in je eden najpogostejših vzrokov za okvaro vida pri ljudeh s sladkorno boleznijo.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na letošnjih Schrottovih dnevih so odmevala dognanja o njihovih koristih. Njihov mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi pri sladkorni bolezni tipa 2 je predstavila specialistka interne medicine Maja Navodnik Preložnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje.
Izzivi pri stopnjevanju zdravljenja v ambulanti družinske medicine
Kje so še možnosti za izboljšavo pri uvajanju in kombiniranju antihiperglikemikov pri sladkorni bolezni tipa 2, razlaga diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., z KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako pogumnejše stopnjevati zdravljenje in kdaj lahko kakšno zdravilo tudi ukinemo.
Stopnjevanje zdravljenja pri sladkorni bolezni tipa 2
Zgoščene informacije na enem mestu o uvajanju posameznega antihiperglikemika: kdaj pričeti, potencialne omejitve pri uvajanju in kombiniranju ter kako stopnjevati in prilagajati odmerke. Primerjamo tudi vpliv na zniževanje glikiranega hemoglobina, krvnega sladkorja in telesno maso ter ali delujejo zaščitno na srčno-žilno sistem in ledvice.
Kako in kdaj uvajamo agoniste receptorjev GLP-1?
Z agonisti receptorjev GLP-1 lahko učinkovito nižamo hiperglikemijo po jedi, omogočimo bolnikom, da se lažje znebijo odvečne teže, zmanjšamo tveganje za srčno-žilne dogodke, upočasnimo slabšanje ledvične funkcije, ob tem pa jih ne izpostavljamo nevarnosti hipoglikemije. Katera zdravila so na voljo in kako jih uvajati, piše prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.
Najpomembnejše je preprečevanje hipoglikemij
Hipoglikemija ob zdravljenju z inzulinom je v realnem življenju veliko pogostejša, kot pričajo randomizirane raziskave, kamor so praviloma vključeni izbrani, bolj motivirani bolniki, poudarja diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.
Kaj prinašajo nove smernice?
Ameriško diabetološko združenje (ADA) tradicionalno vsak začetek leta pospremi z osveženimi smernicami za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo. V njih prek rigoroznega postopka sintetizira najnovejše rezultate najodmevnejših raziskav s predhodnim znanjem in kliničnimi izkušnjami. Katere so ključne spremembe pri obravnavi bolnikov?
Razslojevanje srčno-žilne ogroženosti sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje.
Skupni konsenz za zdravljenje hiperglikemije
Glavna novica z letošnjega kongresa Evropskega združenja za diabetes je skupni konsenz ameriškega in evropskega diabetološkega združenja ADA/EASD o algoritmih zdravljenja hiperglikemije. Namesto ene ta prinaša več shem za zdravljenje hiperglikemije za različne situacije – v primeru znane srčno-žilne bolezni, srčnega popuščanja, potrebe po zmanjšanju telesne teže, potrebe po znižanju stroškov zdravljenja ter v primeru potrebe po injekcijski terapiji.
Aktualna revija
