Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Kriteriji za zdravljenje perianalne Crohnove bolezni z alogenimi matičnimi celicami
Učinkovitost in varnost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazana s kliničnimi študijami. Od leta 2019 je to zdravljenje uvrščeno v smernice evropskega združenja ECCO (European Crohn´s and Colitis Organisation). V Sloveniji ga lahko odobri konzilij z UKC Ljubljana, ki je za zdaj edini center v Sloveniji, kjer izvajajo zdravljenje perianalnih fistul z alogenimi matičnimi celicami.
Kaj prinaša novo zdravljenje v klinično prakso?
Učinkovitost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazano s kliničnimi študijami. Gre za registrirano in predpripravljeno zdravilo, ki ima še eno pomembno prednost - je manj agresivno in ne ogroža mišice zapiralke. Letos so s tem zdravilom začeli zdraviti tudi na KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, prve izkušnje in pričakovanja nam je zaupal specialist abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med.
Upanje za dolgoročno učinkovitost polagajo v matične celice
Bolniki s Crohnovo boleznijo, ki imajo perianalne fistule, veljajo za najbolj ogrožene. Zdravljenje z biološkimi zdravili ni optimalno, zacelitev fistul se doseže v največ 50 %, poleg tega se fistule pogosto (v skoraj 70 %) ponovijo. Upanje, da bodo dosegli zacelitev fistul, ki se ne bodo ponovile, polagajo v zdravljenje z (alogenimi) mezenhimskimi matičnimi celicami, pravi specialistka gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Zakasnitev zdravljenja rakavih bolezni poveča umrljivost
V času epidemije se v številnih državah po svetu soočajo z zakasnitvijo zdravljenja rakavih bolezni, kar negativno vpliva na izide, ugotavljajo raziskovalci, katerih analiza je bila objavljena v znanstveni publikaciji BMJ. V analizi so proučevali vpliv zakasnitve vseh vrst zdravljenja - operativnih posegov, sistemskega zdravljenja in radioterapije v skupini sedmih najpogostejših rakavih boleznih.
Kako blizu smo revoluciji evropskega zdravstvenega sistema?
Obstaja več izzivov, ki jih je treba preseči, da bi lahko postavili skupne temelje, na katerih bi personalizirano medicino lahko vpeljali v zdravstvene sisteme evropskih držav, razlaga dr. Denis Horgan, izvršni direktor Evropskega zavezništva za personalizirano medicino. Kako daleč smo pri postavljanju teh temeljev?
Med nespecifičnimi znaki tudi slabo počutje, slabost in utrujenost
V Sloveniji in Evropi si strokovnjaki prizadevajo za eliminacijo okužbe z virusom hepatitisa C, pri čemer smo v Sloveniji zelo uspešni. Na okužbo je treba pomisliti in opraviti presejalno testiranje tudi pri bolnikih z nekaterimi dalj časa trajajočimi nespecifičnimi simptomi, pravi prim. Simona Repar Bornšek, dr. med.
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Brez pregleda pri specialistu tudi nekateri bolniki z napotnico zelo hitro
S kakšnimi težavami se pri delu v času epidemije soočajo specialisti družinske medicine, je spregovorila prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Kot eno pomembnejših težav je izpostavila otežen dostop do nekaterih specialistov, tudi kadar gre za bolnike, ki jih na sekundarno/terciarno raven napotijo z zelo hitro napotnico.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino v križu
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino je zelo pomembno, saj je od tega odvisno, kakšno zdravljenje je treba bolniku predpisati, pravi spec. revmatologije prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Tveganja ob zapozneli ali napačno postavljeni diagnozi
Dve poti bolnikov s pridobljeno hemofilijo - ženska po porodu in starejši moški - sta predstavila spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., in spec. interne medicine in hematologije izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med. Ob zapozneli ali napačni diagnozi pridobljena hemofilija predstavlja veliko tveganje za smrt, krvavitev v okončine pa lahko privede do izgube uda.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Moč ranljivosti
Ženske v mnogih zgodbah o človeštvu primerjajo in povezujejo z luno. Intuicija, mir, sila, s katero valovijo oceani. Vse bolj se zdi, da stojimo na pragu obujenega in prenovljenega zavedanja o sebi, pa tudi, da med stopanjem čez potrebujemo predvsem dvoje: prepoznati in biti to, kar smo.
Aktualna revija
