Kako blizu smo revoluciji evropskega zdravstvenega sistema?
Obstaja več izzivov, ki jih je treba preseči, da bi lahko postavili skupne temelje, na katerih bi personalizirano medicino lahko vpeljali v zdravstvene sisteme evropskih držav, razlaga dr. Denis Horgan, izvršni direktor Evropskega zavezništva za personalizirano medicino. Kako daleč smo pri postavljanju teh temeljev?
Med nespecifičnimi znaki tudi slabo počutje, slabost in utrujenost
V Sloveniji in Evropi si strokovnjaki prizadevajo za eliminacijo okužbe z virusom hepatitisa C, pri čemer smo v Sloveniji zelo uspešni. Na okužbo je treba pomisliti in opraviti presejalno testiranje tudi pri bolnikih z nekaterimi dalj časa trajajočimi nespecifičnimi simptomi, pravi prim. Simona Repar Bornšek, dr. med.
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Brez pregleda pri specialistu tudi nekateri bolniki z napotnico zelo hitro
S kakšnimi težavami se pri delu v času epidemije soočajo specialisti družinske medicine, je spregovorila prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Kot eno pomembnejših težav je izpostavila otežen dostop do nekaterih specialistov, tudi kadar gre za bolnike, ki jih na sekundarno/terciarno raven napotijo z zelo hitro napotnico.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino v križu
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino je zelo pomembno, saj je od tega odvisno, kakšno zdravljenje je treba bolniku predpisati, pravi spec. revmatologije prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Tveganja ob zapozneli ali napačno postavljeni diagnozi
Dve poti bolnikov s pridobljeno hemofilijo - ženska po porodu in starejši moški - sta predstavila spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., in spec. interne medicine in hematologije izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med. Ob zapozneli ali napačni diagnozi pridobljena hemofilija predstavlja veliko tveganje za smrt, krvavitev v okončine pa lahko privede do izgube uda.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Moč ranljivosti
Ženske v mnogih zgodbah o človeštvu primerjajo in povezujejo z luno. Intuicija, mir, sila, s katero valovijo oceani. Vse bolj se zdi, da stojimo na pragu obujenega in prenovljenega zavedanja o sebi, pa tudi, da med stopanjem čez potrebujemo predvsem dvoje: prepoznati in biti to, kar smo.
Stavbe so lahko požrešne in škodljive, naj ne bodo nič od tega
Trajnostno načrtovanje je odgovor za zmanjšanje škodljivih vplivov gradnje na okolje, obenem pa skrb za ohranjanje zdravja. Lastnosti stavb in njihovi vplivi so za počutje in zdravje ključni, saj kar 65 odstotkov časa preživimo doma. Raziskave kažejo, da eden od šestih ljudi v Evropi, kar je približno 80 milijonov ljudi, živi v nezdravih prostorih.
(Ne)omejene razsežnosti prehranskih dopolnil
Če v iskalniku ene od slovenskih spletnih lekarn vpišemo »prehransko dopolnilo«, dobimo več kot 1.500 zadetkov. Tako je nemogoče pričakovati, da bodo zdravniki za vse svoje bolnike vedeli, kaj jemljejo. Kaj torej lahko naredimo, odgovarjata prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. in prim. Marija Jamšek, dr. med.
Nekaj skrivnostnega je na raku
V središču njegovega raziskovalnega zanimanja so kanabinoidi, ki so v medicini zelo aktualni, vendar še nekoliko tabuizirani. Luka Dobovišek, dr. med., pravi, da se sam zelo težko pripravi, da bi to področje dojemal kot kontroverzno. Pospešeno raziskuje, kakšna je varnost uživanja kanabinoidov pri onkoloških bolnikih.
Oralno zdravje pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo
Cilj presečne študije, ki sta jo izvedli Monika Ferran, dr. dent. med., in Jasmina Karišik, dr. dent. med., pod vodstvom prof. dr. Milana Petelina, dr. dent. med., je bil proučiti povezavo med oralnim zdravjem in serumskimi biooznačevalci med bolniki, ki se zdravijo s hemodializo.
Onkološka zdravila v povprečju čakamo več kot dve leti
Celotni srednji čas do dostopa do onkoloških zdravil za slovenske bolnike je 762 dni, brez pomembne razlike, ali so zdravila ocenjena z visoko ali nizko oceno. Očitno je, da je treba poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop do učinkovitih onkoloških zdravil.
Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih in adolescentih
Klinična slika COVID-19 pri otrocih je običajno blaga, pojavila pa so se poročila o redkih hudih potekih bolezni. V raziskovalni skupini pod okriljem nacionalnega centra za razvoj in preprečevanje bolezni v ZDA so skušali opredeliti epidemiologijo in klinični potek multisistemskega vnetnega sindroma ter njegovo časovno povezavo s COVID-19. Študijo je objavil NEJM konec julija letos.
Aktualna revija
