Znanost in družbena omrežja so povezani

Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.

Preberi več
ESAD 2020

V središču antihiperglikemiki in kako izbrati pravega

Na letošnjem virtualnem EASD smo prisluhnili predstavnikoma dveh različnih pogledov na zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo. Kardiolog prof. Francesco Cosentino s Karolinske je zagovarjal smernice Evropskega kardiološkega združenja, diabetološki pogled, ki se izraža v smernicah ADA, pa je zagovarjal prof. Peter J. Grant iz Združenega kraljestva.

16. 12. 2020

Razslojevanje srčno-žilne ogroženosti sladkornih bolnikov

Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje.

16. 12. 2020

Razblinjeni miti o cepljenju in multipli sklerozi

»V zadnjih nekaj letih smo pridobili dovolj podatkov, da lahko rečemo, da ni zadržka za cepljenje bolnikov z MS z mrtvimi cepivi,« je povedala specialistka nevrologije dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med. Pomemben poudarek priporočil dodaja, da se ob imunskem rekonstitucijskem zdravljenju cepljenje z mrtvim cepivom opravi vsaj dva tedna pred začetkom zdravljenja.

16. 12. 2020

Prihraniti tako, da ne vpliva na varnost in učinkovitost

Za zdravljenje malignih bolezni k sreči prihajajo vedno nova zdravila, res pa je, da so draga. Tako je dolžnost zdravnikov, da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost – pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja, meni specialistka internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.

16. 12. 2020

Ni COVID-19 …

… vse, kar se kaže kot kašelj, utrujenost, hujšanje, slabo počutje in vročina. V zadnjih mesecih se zdi, kot da v medicini poznamo samo še COVID-19. Drugih bolezni ni, izginile so.

16. 12. 2020

Celostna rehabilitacija kot prioriteta

Predvidoma čez eno leto bodo začeli izvajati celostno rehabilitacijo za vse, ki jih na OI Ljubljana zdravijo zaradi raka dojk. O napredku prizadevanj za boljšo kakovost življenja smo se pogovarjali s specialistko onkologije in radioterapije doc. dr. Lorno Zaletel Zadravec, dr. med., in specialistom splošne kirurgije prof. dr. Nikolo Bešićem, dr. med.

16. 12. 2020

Cilj je poiskati bolnike, da bi jim lahko pomagali

Velika težava bolnikov s Fabryjevo boleznijo so kronične akroparestezije, ki se z medicinskimi preiskavami ne dajo dokazati, zato zgodbe bolnikov razkrivajo, da jim pogosto nihče ni verjel, opozarjata internist prim. Bojan Vujkovac, dr. med., in pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., ki v Sloveniji bedita nad bolniki s to boleznijo.

16. 12. 2020

Moški spolni hormoni in oralno zdravje

Doslej je bilo zelo malo napisanega o povezavi med reproduktivnim zdravjem moških in njihovim ustnim zdravjem oziroma o nastanku parodontitisa zaradi moških spolnih hormonov. Ob pregledu literature je mogoče opaziti, da je bila tematika precej prezrta in je malo raziskana, nove analize pa kažejo na obstoj povezave.

16. 12. 2020

V nasprotju z ženskami okužba pri moških ne izzveni

»Le cepljenje obeh spolov proti okužbam s HPV bo lahko močno prispevalo k zmanjšanju bolezni, ki jih te okužbe povzročajo,« je prepričana specialistka šolske medicine Miroslava Cajnkar Kac, dr. med., iz Slovenj Gradca. Koroška velja za regijo z največjo precepljenostjo tako deklic kot dečkov.

16. 12. 2020

Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških

»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.

16. 12. 2020

Antiandrogeni povečujejo tveganje za osteoporozo

Terapija za zdravljenje raka prostate z ADT znižuje raven testosterona na kastracijsko vrednost, zaradi česar se izrazito (do 90 %) zniža tako raven testosterona kot estradiola, posledično pa se z dolžino trajanja zdravljenja z ADT povečuje tveganje za sekundarno osteoporozo, opozarja urolog asist. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.

16. 12. 2020

Z enim zamahom nad dve težavi

Erektilna disfunkcija in benigno povečanje prostate sta pogosto sočasni težavi moških po 50. letu starosti. Dobrodošlo za vse te moške je, da za obe obstaja ena rešitev. O tem je na Fajdigovih dnevih govoril urolog asist. Bojan Štrus, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.

16. 12. 2020

Moški prihajajo po informacije, ne po pomoč

Čas je, da se strokovna javnost poglobi v prilagojen pristop za optimizacijo zdravstvene obravnave moških. Moška populacija ni homogena, njeno delovanje in razmišljanje zelo zaznamuje testosteron, še posebej v aktivnem obdobju - med 20. in 59. letom moški drugače zaznavajo svoje zdravstvene težave, poudarja spec. psihiatrije in psihoterapevtka Darja Škraba Krmelj, dr. med. Kako čim bolj učinkovito komunicirati z moškimi bolniki?

16. 12. 2020
Uvodnik

Samo povejte, kaj naj vzamem, da bo bolje

Večina telesnih delov in organov je enaka kot pri ženskah, enako velja za bolezni. A kot imamo svoje telesne in organske posebnosti, tako imamo tudi čisto svoje vedenjske vzorce in odzive na zdravstvene težave. Hudič je vedno v detajlih in verjetno prav organi, ki so drugačni kot pri ženskah, poskrbijo za to, da je včasih vse drugače.

16. 12. 2020
Intervju: Simona Omahen, dr. med.

Vonj po bolnišnici jo spominja na otroštvo

Simona Omahen, dr. med., ki je oktobra krožila na covidnem intenzivnem oddelku infekcijske klinike v Ljubljani, je z nami spregovorila o empatiji skozi skafander, strahu pred neobvladovanjem razmer ter razlogih za globok poklon specialistom infektologom.

16. 12. 2020

S kliničnimi farmacevti proti iracionalni polifarmaciji

Eno najmočnejših orodij za zmanjšanje iracionalne polifarmacije je ambulanta farmacevta svetovalca – te ambulante so na voljo bolnikom po vsej Sloveniji. Vsak bolnik, ki ima izbranega osebnega zdravnika, ima namreč možnost pregleda pri farmacevtu svetovalcu v zdravstvenem domu. Potrebuje le delovni nalog osebnega zdravnika.

16. 12. 2020
INTERVJU

»Luskavica je izginila, a ni pozabljena«

Velik napredek pri zdravljenju luskavice se kaže tudi tako, da v kliničnih raziskavah učinkovitosti zdravila ne preverjajo več v primerjavi s placebom, temveč z drugim, običajno do tedaj najučinkovitejšim zdravilom, s tem pa se ne zvišujejo le cilji kliničnih raziskav, temveč tudi cilji zdravljenja. O najnovejših dognanjih in dosežkih na tem področju smo se pogovarjali s priznanim dermatologom prof. Diamantom Thaçijem, direktorjem univerzitetne bolnišnice Schleswig-Holstein iz Lübecka.

16. 12. 2020
INTERVJU

Personalizirana medicina je realnost dobre klinične prakse v onkologiji

Pri zdravljenju rakavih bolezni se odloča na podlagi lastnosti tumorja, kamor spada tudi določitev genskih mutacij, in na osnovi lastnosti posameznega bolnika. Kako je genetsko testiranje vpeto v klinično prakso pri obravnavi rakavih bolezni, razlaga internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., iz OI Ljubljana.

14. 12. 2020
INTERVJU

Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?

Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.

11. 12. 2020
INFOGRAFIKA

Kriteriji za zdravljenje perianalne Crohnove bolezni z alogenimi matičnimi celicami

Učinkovitost in varnost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazana s kliničnimi študijami. Od leta 2019 je to zdravljenje uvrščeno v smernice evropskega združenja ECCO (European Crohn´s and Colitis Organisation). V Sloveniji ga lahko odobri konzilij z UKC Ljubljana, ki je za zdaj edini center v Sloveniji, kjer izvajajo zdravljenje perianalnih fistul z alogenimi matičnimi celicami.

10. 12. 2020
INTERVJU

Kaj prinaša novo zdravljenje v klinično prakso?

Učinkovitost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazano s kliničnimi študijami. Gre za registrirano in predpripravljeno zdravilo, ki ima še eno pomembno prednost - je manj agresivno in ne ogroža mišice zapiralke. Letos so s tem zdravilom začeli zdraviti tudi na KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, prve izkušnje in pričakovanja nam je zaupal specialist abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med.

9. 12. 2020
INTERVJU

Upanje za dolgoročno učinkovitost polagajo v matične celice

Bolniki s Crohnovo boleznijo, ki imajo perianalne fistule, veljajo za najbolj ogrožene. Zdravljenje z biološkimi zdravili ni optimalno, zacelitev fistul se doseže v največ 50 %, poleg tega se fistule pogosto (v skoraj 70 %) ponovijo. Upanje, da bodo dosegli zacelitev fistul, ki se ne bodo ponovile, polagajo v zdravljenje z (alogenimi) mezenhimskimi matičnimi celicami, pravi specialistka gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

9. 12. 2020

Zakasnitev zdravljenja rakavih bolezni poveča umrljivost

V času epidemije se v številnih državah po svetu soočajo z zakasnitvijo zdravljenja rakavih bolezni, kar negativno vpliva na izide, ugotavljajo raziskovalci, katerih analiza je bila objavljena v znanstveni publikaciji BMJ. V analizi so proučevali vpliv zakasnitve vseh vrst zdravljenja - operativnih posegov, sistemskega zdravljenja in radioterapije v skupini sedmih najpogostejših rakavih boleznih.

7. 12. 2020

Aktualni e-novičnik

Hibridna oskrba kroničnih bolnikov

26. 3. 2026

Čas so možgani

25. 3. 2026

AMK: Novosti v obravnavi

25. 3. 2026

Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi

24. 3. 2026

Znanost in družbena omrežja so povezani

25. 3. 2026
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.