Z dobro ekipo ni nič nemogoče

Asist. Jure Tršan, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana, se strokovno in raziskovalno posveča predvsem aterosklerozi in koronarni bolezni. V okviru doktorskega študija z Alpaco raziskuje področje preprečevanja srčnega popuščanja, od lanskega smučanja v Dolomitih pa se ukvarja tudi z umetno inteligenco.

Preberi več

Pomembna sta individualen pristop in vztrajnost

Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) svetujejo stopenjsko zdravljenje bolezni, a vedno je treba upoštevati individualno klinično raznolikost in izbrati individualen pristop, svetuje asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.

6. 5. 2020
Intervju

Kihanje je ta hip izjemno neželeno

Dr. Tanja Soklič Košak z ORL klinike, UKC Ljubljana nam je povedala: kakšne so možnosti zdravljenje alergijskega rinitisa, zakaj je v času COVID-19 to še bolj pomembno, ali zdravila pomagajo dovolj hitro in kako pomaga aplikacija MASK-air.

6. 5. 2020

Konoplja in SARS-CoV-2

Več aktualnih raziskav v svetu, še posebej v Izraelu, se osredotoča na preskušanje kanabinoidov pri okužbi z virusom SARS-CoV-2 in v nadaljnjem razvoju bolezni COVID-19 do končne faze.

2. 5. 2020
COVID-19 in rak

Kako še vedno kar najbolje obvladovati raka

Zavedati se moramo, da v Sloveniji za rakom vsako leto zboli desetkrat več bolnikov in jih vsaj šestdesetkrat več umre, kot jih je v tem prvem valu zbolelo za COVID-19 in umrlo zaradi te bolezni. Vsekakor ne smemo dopustiti, da nam pandemija zamegli pogled, piše dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.

2. 5. 2020
Intervju: dr. David Drobne, dr. med.

Biološka zdravila nimajo negativnega učinka na COVID-19

Ni dokaza, da bi biološko zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje bolezni COVID-19 pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo. Celo nasprotno. Svetovno priznana ekspertna mnenja govorijo o tem, da lahko nekatera biološka zdravila prispevajo k zdravljenju težkih oblik te okužbe.

2. 5. 2020

Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila

Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.

23. 4. 2020

Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna

WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.

22. 4. 2020
PREGLEDNICA

Klinična pot bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem

Pri bolniku posumimo na kronično srčno popuščanje ob najdbi sprememb, sumljivih za srčno popuščanje. Ob jasnem sumu na srčno popuščanje in povišanih vrednostih natriuretičnih peptidov (oziroma če določitev ni izvedljiva)se opraviultrazvočna preiskava srca.

14. 4. 2020
VIDEO

Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije

Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.

14. 4. 2020

Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v času COVID-19

Bolniki s srčnim popuščanjem sodijo v rizično skupino, ko govorimo o okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19. Kako osebni zdravniki vzdržujejo stik s temi bolniki v času epidemije, je povedala Alenka Simonič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ormož.

14. 4. 2020
NFOGRAFIKA

Zdravljenje srčnega popuščanja v času epidemije COVID-19

3 mehanizmi poslabšanja srčnega popuščanja zaradi okužbe s SARS-CoV-2: 1. sistemski vnetni odgovor (citokinska nevihta) slabše delovanje srčne mišice zmanjšana upornost žilja2. vpliv na kardiomiocite, miokarditis3. večja pojavnost trombotičnih dogodkov, srčni infarkt

14. 4. 2020
Intervju

Nosečnost in porod v epidemiji COVID-19

Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Prav tako naj bi bila verjetnost prenosa virusa SARS-CoV-2 v nosečnosti in ob porodu malo verjetna. Kako v trenutnih razmerah poteka prilagojena obravnava nosečnic in porodnic, je povedala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in por.

9. 4. 2020

Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo

Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.

9. 4. 2020
Intervju

Z dopolnilnim zdravljenjem v stadiju 3 do še več ozdravitev

Z nemškim strokovnjakom prof. dr. Dirkom Schadendorfom, dr. med., smo se na 16. šoli melanoma v Ljubljani pogovarjali o napredku v zdravljenju malignega melanoma, kako dolgo deluje in kaj svetovati bolnikom glede neželenih učinkov.

2. 4. 2020

Kožni melanom na pragu ozdravitve

V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.

2. 4. 2020

Nekateri so bolj skriti

Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.

2. 4. 2020

V iskanju zdravila za COVID-19

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dnevi začela eno največjih svetovnih študij, študijo SOLIDARITY, ki preverja pet protivirusnih učinkovin za COVID-19. S prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farm., smo spregovorili o pričakovanju obetavnih rezultatov.

26. 3. 2020

Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19

Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

26. 3. 2020

Pogosta poslabšanja astme?

Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.

26. 3. 2020

Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19

Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.

24. 3. 2020

Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19

Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.

24. 3. 2020

Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra

Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.

24. 3. 2020

Vsaka prepoznana tarča je uspeh

Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

17. 3. 2020

Aktualni e-novičnik

Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja

21. 11. 2025

Vpliv debelosti na zanositev, nosečnost in porod

26. 11. 2025

POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika

27. 11. 2025

Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov

15. 10. 2025

ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS

22. 10. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.