Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.

Zdravila za zdravljenje ulceroznega kolitisa
Asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je pripravil seznam zdravil, ki so za zdravljenje ulceroznega kolitisa odobrena v Evropski uniji. Vključil je podatke o njihovem odmerjanju in o pomembnejših možnih neželenih učinkih, ki lahko usmerjajo izbiro zdravljenja.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Kako uspešno objaviti raziskavo?
Na najbolj obiskanem sklopu predavanj letošnjega 25. svetovnega kongresa dermatologije v Singapurju (WCD Singapore) so vodilni znanstveniki s področja dermatologije dali praktične nasvete o tem, kako rezultate svoje raziskave uspešno objaviti, in razkrili, kje kot recenzenti opazijo največ napak. Predavanja je spremljala dr. Tea Rosović, dr. med., spec. dermatovenerologije.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. V prispevku povzemamo nekaj glavnih sporočil kongresa.

O vse vidnejši vlogi radioligandnega zdravljenja
Medtem ko je na lanskem kongresu ESMO odmevala raziskava VISON, se je letos med kongresnimi vrhunci znašla raziskava PSMAfore, ki utrjuje vlogo radiofarmakov pri zdravljenju razsejanega proti kastraciji odpornega raka prostate. Katera so odprta vprašanja po objavi novih rezultatov?
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Diferencialna diagnoza
Izjemno redka nevrotransmiterska bolezen se kaže z raznoliko klinično sliko. Znaki in simptomi se prekrivajo z vrsto drugih živčnomišičnih in nevrometaboličnih bolezni, kar močno oteži in v povprečju za kar štiri leta zakasni postavitev pravilne diagnoze. Za katerimi pogostejšimi boleznimi se lahko skriva ta redka bolezen?
Zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC, sicer redke bolezni, je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi jo potrebovali, še nismo našli. Kako diagnosticirati bolezen, ki se skriva za množico nespecifičnih simptomov? Kateri so izzivi pri obravnavi bolnikov? Odgovore je strnila Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Ugled zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana, je spregovorila o ugledu zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi. Razmišlja pa tudi o strategijah za obvladovanje negativne medijske komunikacije, o nesoglasjih, ki bi morala ostati za zaprtimi vrati ter odzivih stroke ob domnevnih ali potrjenih zdravniških napakah.
Nova generacija zdravil za bolnike s SDM ali DME
Starostna degeneracija makule (SDM) in diabetični makularni edem (DME) sta pomembna vzroka za funkcionalno slepoto pri odraslih v razvitem svetu. Gre za progresivni stanji, ki ju lahko – če sta diagnosticirani dovolj zgodaj – uspešno zdravimo. O diagnosticiranju, presejanju in novi možnosti zdravljenja je govorila prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Prihodnost za bolnike z IgA-nefropatijo je optimistična
Katerih znakov in simptomov najpogostejše glomerulne bolezni ne smemo spregledati? Kdaj bolnike s sumom na IgA-nefropatijo napotiti k specialistu nefrologije? Odgovarja Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, ki razlaga, kakšna je trenutna optimalna obravnava bolnikov in zakaj se jim obeta še svetlejša prihodnost.