Ustavimo zlome zaradi osteoporoze
Infografika, ki je nastala pod vodstvom izr. prof. dr. Mojce Jensterle Sever, dr. med., prikazuje načela sodobnega zdravljenja osteoporoze, pomen komunikacije in sodelovanja z bolnikom ter vlogo zdravstvenih delavcev v procesu obravnave bolnika z osteoporozo.
Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec
Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Družinski vozli
Pred kratkim sem v neki knjigi prebrala misel, da so v našem življenju najmočnejše tiste vezi, ki nas povezujejo s starši ter drugimi bližnjimi in daljnimi sorodniki, pa če je to po naši volji ali ne. Če so družinske vezi zdrave in trdne, pripomorejo k notranjemu miru. Če so skrhane in so bolj vozli kot vezi, povzročajo skrbi. Tudi odsotnost odnosov tam, kjer bi morali biti, je lahko zelo obremenjujoča. Napeti, nerazčiščeni in porušeni odnosi v družini ter skrivna družinska zgodovina so ...
Dobrodošla novost za bolnike z migreno
Po raziskavah vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih. Ob tem tudi polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno, poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Učinkovitost in varnost novega zdravila proti IgA-nefropatiji
Nefropatija zaradi odlaganja imunoglobulina A (IgA-nefropatija) je najpogostejša primarna glomerulna bolezen pri odraslih in je povezana z resnim tveganjem za odpoved ledvic. Trenutne možnosti zdravljenja so omejene, zato potrebujemo nova ciljno usmerjena zdravila, ki bi upočasnila napredovanje bolezni in preprečila odpoved ledvic pri vseh bolnikih.
Imunska trombocitopenija in akutna IMK
Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.
Novosti v obravnavi arterijske hipertenzije
Na XXXII. strokovnem sestanku Združenja za arterijsko hipertenzijo je domača stroka osvetlila različne vidike bolezni in sodobne pristope k zdravljenju. Poudarki so bili med drugim posvečeni pravilnemu merjenju krvnega tlaka, novim načinom medikamentoznega zdravljenja, posebnostim obravnave starostnikov in žensk ter prevalenci arterijske hipertenzije v Sloveniji.
Kako do zgodnejše prepoznave družinske hiperholesterolemije?
Na leto se rodi skoraj pol milijona otrok z družinsko hiperholesterolemijo, diagnozo pred 18. letom pa jih dobi le 2,1 %. Večina je diagnosticirana med 40. in 49. letom, ko se je že pojavila aterosklerotična srčno-žilna bolezen. Navedene številke kličejo po izboljšanju trenutnih pristopov in omejitvi bremena srčno-žilnih bolezni, ki so posledica hiperholesterolemije.
Vrzeli v zdravljenju osteoporoze
Da je pri zdravljenju osteoporoze še nekaj prostora za izboljšanje obravnave bolnikov, meni izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pričakujejo se nove, posodobljene slovenske smernice, največje zasluge za kakovostno obravnavo bolnikov pa je danes in v prihodnje pripisati ambulantam družinske medicine.
(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil
Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Nevropatska bolečina skozi vprašanja
Če nevropatsko bolečino zmanjšamo za 50 %, to štejemo za uspeh zdravljenja. V ZDA kot terapevtski cilj opredeljujejo že 30-odstotno zmanjšanje bolečine. Vzrok morebitnega nezadovoljstva z zdravljenjem so lahko tudi nerealni cilji, zato je ob začetku obravnave pomemben temeljit pogovor z bolnikom. Kateri izzivi še zaznamujejo diagnostiko in zdravljenje nevropatske bolečine? Odgovore smo v sodelovanju z Marijo Vujić Stančevski, dr. med., nanizali v kratkem kvizu.
Diabetična retinopatija skozi vprašanja
Z rednimi očesnimi pregledi in ustreznim zdravljenjem diabetične retinopatije je pri večini bolnikov mogoče preprečiti napredovanje diabetične retinopatije in tudi poslabšanje vida. Kako obravnavamo bolnike glede na priporočila v slovenskih smernicah za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa2? Odgovore poiščite v kratkem kvizu, ki smo ga pripravili skupaj z asist. Petrom Fermetom, dr. med., spec. oftalmologije z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv
Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.
Vpliv mikrobioma na atopijski dermatitis
O vplivu ne le kožnega, temveč tudi črevesnega mikrobioma na pojav kožnih dermatoz se je nabralo že ogromno dokazov. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana jih je predstavila na 4. simpoziju Značilnosti črevesne mikrobiote (Suvremeni značaj crijevne mikrobiote), ki je potekal marca v Puli.
Kognitivni upad kot rastoč izziv
Kako naj ob stopnjevanju motoričnih znakov Parkinsonove bolezni zdravimo še bolnikovo omejeno pozornost, psihomotorno upočasnjenost, prizadet delovni spomin, psihiatrične zaplete? Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, piše tudi o pomenu prepoznave iatrogene kognitivne motnje.
Zakaj bolniki odlašajo?
Strah pred invazivnostjo uvajanja novega zdravljenja in njegovimi morebitnimi zapleti, pa tudi strah pred spremembo življenjskega sloga in preveliko obremenitvijo svojcev. To so najverjetnejši razlogi, zakaj nezanemarljiv delež bolnikov odlaga ali težko sprejme odločitev za kontinuirano zdravljenje. Kako ukrepati?
Kdaj napotiti bolnika v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja?
Vse več pozornosti namenjamo lajšanju nemotoričnih motenj bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Tudi to dosežemo s pravočasno uvedbo kontinuiranega zdravljenja. Kako poteka obravnava bolnikov, primernih za zdravljenje s črpalko ali globoko možgansko stimulacijo, razlaga Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni
Kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih? O tem so na spletni okrogli mizi razpravljali prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Skoraj dve tretjini ljudi s kroničnimi boleznimi ne ve, kako bi se orientirali v zdravstvenem sistemu, in več kot dobra polovica jih ima omejeno zdravstveno pismenost. Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja
Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. O pomenu tako imenovane ranljive faze in o pristopih za zmanjševanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice piše izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aktualna revija
