Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kdaj pomislimo na Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi, zgodnejši pojav pa običajno napoveduje težjo obliko bolezni. Ob katerih najpogostejših simptomih pomislimo na bolezen? Vsebino je pripravil prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
V smeri odpravljanja vzroka bolezni
Življenjska doba bolnikov z Duchennovo mišično distrofijo se je zahvaljujoč naprednejši obravnavi in zdravljenju pomembno izboljšala in danes presega 40 let. O sodobni obravnavi bolnikov in o prihodnosti, ki jo prinašajo nove terapije, je spregovorila asist. dr. Tanja Golli, dr. med., spec. pediatrije in spec. otroške nevrologije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kako dobro poznate DMD?
Kakšne so genetske značilnosti DMD? Kakšni so koraki diagnoze? Kateri so tipični zapleti bolezni?
Poglobljeno poznavanje DMD preverite v kvizu, ki ga je recenzirala Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Probiotiki pri atopijskem dermatitisu – da ali ne?
Nedavno objavljena metaanaliza je preučevala potencialni učinek probiotičnih dodatkov pri odrasli populaciji z atopijskim dermatitisom. Po navedbah avtorjev se dokazi za tovrstne koristne učinke pri otroški populaciji krepijo, tako za preprečevanje kot za sam potek bolezni, pri odrasli populaciji pa so podatki skopi in neenotni.
Statistika ali umetna inteligenca?
Uporaba metod umetne inteligence (UI) in strojnega učenja (SU) je tudi v medicinskih raziskavah vse bolj razširjena, saj ti napredni pristopi omogočajo analizo kompleksnejših podatkov in imajo veliko napovedno moč. V čem pa se te metode razlikujejo od klasičnih statističnih pristopov?
Pomen kontaktnih telefonskih številk na izvidih
Kaj so glavni aduti družinske medicine pri zgodnji diagnostiki rakov prebavil in pri obravnavi neželenih učinkov onkološkega zdravljenja teh bolnikov? Kako se v praksi dopolnjujejo specialnosti, ki so vključene v obravnavo? Odgovarja asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine.
Svojim bolnikom zastavite tri vprašanja
Od prepoznave simptomov in znakov bolezni je odvisno celotno zdravljenje bolnikov z raki prebavil, poudarjajo v Združenju EuropaColon Slovenija in dodajajo, da imajo pri tem izjemno pomembno vlogo specialisti družinske medicine. V združenju si želijo aktivnejšega sodelovanja s stroko.
TeleKap – po vodi prideta smrt in življenje
Neznačilno turoben zgodnjeavgustovski večer se preveša v noč. Še eno od preštevilnih neprekinjenih zdravstvenih varstev v zadnjih devetih letih je tokrat drugačno, saj je ravno prejšnjo noč preobilno deževje v zelo kratkem času prenapolnilo vodotoke, ki so se z manično ihto pognali v doline, s seboj prinašali kataklizmično uničenje, odnašali premoženje, pa tudi – gola življenja.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Renesansa v zdravljenju
V zadnjih letih imamo na voljo učinkovita zdravljenja za primarne glavobole, med katerimi prednjači migrena. Tehnološki napredek je omogočil razvoj monoklonskih protiteles in malih molekul za zdravljenje migrene. Dosežek temelji na spoznanju, da je peptid, povezan s kalcitoninom (CGRP), pomemben za pojav migrenske epizode. Piše dr. Marjan Zaletel, dr. med., spec. nevrologije z UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje okužbe, ki povzroča tuberkulozo
Po podatkih, predstavljenih na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku, je v covidnem letu 2021 zaradi tuberkuloze (TB) na svetu umrlo 1,6 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2021 prijavljenih 80 primerov TB, incidenca pa je bila 3,8 primera TB na 100.000 prebivalcev. Uspeh zdravljenja TB je bil v Sloveniji 84,2-odstoten (2020).
Aktualna revija
