Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Dobrodošle novosti pri preprečevanju okužb z RSV
Je letošnja sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) kako drugačna? Kako uspešni smo v Sloveniji pri preprečevanju in obvladovanju okužb z RSV pri najbolj ranljivih? Katere novosti v preventivi so še posebej dobrodošle? Odgovarja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., spec. infektologije in pediatrije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, opozarjata izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Odgovorili pa sta tudi na vprašanji, kakšna jesen se obeta in kako nevarna je epidemija oslovskega kašlja.
Nefrologi za merjenje albuminurije v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, poudarja, da je diagnosticiranje kronične ledvične bolezni izjemno podcenjeno. Bolj zgodaj bi jo lahko prepoznali, če bi kot presejalni test poleg ocene glomerulne filtracije določali albuminurijo, ki pokaže tudi začetne stopnje bolezni.
RSV skozi pet vprašanj
V kratkem kvizu boste skozi pet vprašanj preverili bolj ali manj znana dejstva o obravnavi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Kratek kviz je pripravila Urška Mahne, dr. med., spec. pediatrije, vet. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Izkoristimo zgodnji čas po dogodku, ko je bolnik motiviran
Kako naj družinski zdravnik bolnika po miokardnem infarktu vodi skozi nujne spremembe življenjskih navad in poskrbi za adherenco zdravljenja? Strah pred invalidnostjo in smrtjo prebolevnike aktivira, a žal ne za dolgo. Svoje izkušnje pri doseganju dolgoročnih ciljev je delila Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine iz Ambulante splošne medicine Ormož.
Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
Breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo?
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnic z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov, ki so eden pogostejših razlogov za prekinitev terapije? Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika je predstavila z dokazi podprte in slovenskim bolnicam dostopne možnosti ukrepanja.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Zastrupitve z analgetiki
Paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in salicilati so zaradi protibolečinskega, protivnetnega in antipiretičnega delovanja med najbolj pogosto uporabljanimi in relativno varnimi učinkovinami. Preveliko (samo)odmerjanje pa ima lahko toksične učinke. Kakšni so klinični znaki zastrupitve? Zakaj je nujno hitro ukrepanje? Kako poteka zdravljenje? Kakšna so tveganja pri ostarelih? Odgovarja Tanja Varl Turk, dr. med., spec. interne medicine iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Pomen odpredpisovanja zdravil pri bolnikih s komorbidnostmi
Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica razlaga o možnostih deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi. Pri katerih bolnikih pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem postopamo v treh fazah in kako spremljamo bolnika po ukinitvi zdravil?
Register redkih nemalignih bolezni RS nov mejnik v obravnavi
Zadnje desetletje je (zlasti) v EU dozorelo spoznanje, da je nujen bolj sistematičen pristop k redkim boleznim – s ciljem, da jih bomo znali učinkoviteje prepoznati, še bolje (s)poznali njihove značilnosti in naravni potek ter prijemališča za zdravljenje in oskrbo. Slovenija z implementacijo registra orje ledino. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije z UKC Ljubljana.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje izziv?
Kako naj poteka antikoagulacijsko zdravljenje bolj kompleksnih bolnikov? O novih izzivih zdravljenja sta spregovorila Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, in Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Učinkovitost minimalno invazivne terapije s surfaktantom pri nedonošenčkih
Ali imajo nedonošenčki z dihalno stisko novorojenčka, ki so zdravljeni z neinvazivno dihalno podporo, po terapiji s surfaktantom s tehniko MIST boljše preživetje in kakšen je vpliv na pojav nevroloških razvojnih motenj? Odgovore prinaša študija, objavljena letos septembra v reviji JAMA.
Izidi farmakogenetsko vodenega predpisovanja zdravil
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, so odgovorne za razlike v odgovoru na zdravljenje in pojavu neželenih učinkov med posamezniki. Je zdravljenje, ki upošteva farmakogenetske značilnosti bolnika, varnejše in učinkovitejše? Rezultati raziskave so bili objavljeni februarja v reviji Lancet.
RSV in znaki za alarm
Okužbe z RSV pri večini običajno potekajo s prehladnimi znaki, vendar pa lahko nekatere ranljive skupine otrok, predvsem najmlajše in nedonošene, pa tudi starostnike, življenjsko ogrozijo, svari dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Nadstandard v slovenskem zdravstvenem sistemu
Na ambulantno kardiološko rehabilitacijo lahko bolnika napoti bodisi osebni zdravnik bodisi kardiolog ob odpustu z oddelka, kjer je bil hospitaliziran. Dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter Kevin Pelicon, dr. med., z UKC Ljubljana razlagata o visokem nivoju oskrbe, ki ga moramo ohranjati in širiti kot dobro prakso.
Izstopajoči dosežki pri redkih boleznih
Kako dobri smo v obravnavi redkih bolezni? Ker je v majhnih državah obravnava redkih bolezni še toliko večji izziv, imajo pomembno vlogo za dostop do ekspertnega mnenja in storitev evropske referenčne mreže, področje redkih bolezni pa doživlja neverjeten napredek tudi v diagnosticiranju z opredeljevanjem vzročnih sprememb v dednem zapisu.
Količina ogljikovih hidratov in dolgoročne spremembe v telesni teži
V nasprotju s količino ogljikovih hidratov imamo bolj konsistentne podatke za vpliv kakovosti in vira ogljikovih hidratov na nadzor telesne teže. Večji vnos polnozrnatih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil povezan z ugodnim vplivom na spremembo telesne teže, uživanje enostavnih ogljikovih hidratov pa z njenim povečanjem.
Zakaj so jetra barometer metaboličnega zdravja?
Da je pri boleznih metaboličnega spektra pomembno obravnavati tudi zamaščenost jeter, poudarja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Katere bolnike in kdaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kakšni ukrepi so sploh na voljo v obravnavi bolnikov?
Aktualna revija
