Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Starostnik s KVČB: široka diferencialna diagnoza je šele začetek
Čas do postavitve diagnoze je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), starejših od 60 let, trikrat daljši kot pri mlajših bolnikih s KVČB. Svojevrsten izziv so komorbidnosti, polifarmacija in imunosenescenca. Hitri test, pripravljen v sodelovanju z Andrejo Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor, osvetljuje za klinično prakso pomembnejše vidike obravnave.
Kaj pogrešamo pediatri?
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Medvode razmišlja o trenutnih izzivih primarne pediatrije in vlogi pediatrov v preprečevanju in obravnavi okužb. Poudarja, da so hvaležni prav za vsak preventivni ukrep in da je vredno usmerjati tudi energijo v dobro klimo znotraj timov in v odnose s sekundarno in terciarno ravnjo, saj le tako lahko naredijo največ za bolnike.
Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Dobrodošle novosti pri preprečevanju okužb z RSV
Je letošnja sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) kako drugačna? Kako uspešni smo v Sloveniji pri preprečevanju in obvladovanju okužb z RSV pri najbolj ranljivih? Katere novosti v preventivi so še posebej dobrodošle? Odgovarja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., spec. infektologije in pediatrije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, opozarjata izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Odgovorili pa sta tudi na vprašanji, kakšna jesen se obeta in kako nevarna je epidemija oslovskega kašlja.
Nefrologi za merjenje albuminurije v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, poudarja, da je diagnosticiranje kronične ledvične bolezni izjemno podcenjeno. Bolj zgodaj bi jo lahko prepoznali, če bi kot presejalni test poleg ocene glomerulne filtracije določali albuminurijo, ki pokaže tudi začetne stopnje bolezni.
RSV skozi pet vprašanj
V kratkem kvizu boste skozi pet vprašanj preverili bolj ali manj znana dejstva o obravnavi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Kratek kviz je pripravila Urška Mahne, dr. med., spec. pediatrije, vet. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Izkoristimo zgodnji čas po dogodku, ko je bolnik motiviran
Kako naj družinski zdravnik bolnika po miokardnem infarktu vodi skozi nujne spremembe življenjskih navad in poskrbi za adherenco zdravljenja? Strah pred invalidnostjo in smrtjo prebolevnike aktivira, a žal ne za dolgo. Svoje izkušnje pri doseganju dolgoročnih ciljev je delila Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine iz Ambulante splošne medicine Ormož.
Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
Breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo?
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnic z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov, ki so eden pogostejših razlogov za prekinitev terapije? Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika je predstavila z dokazi podprte in slovenskim bolnicam dostopne možnosti ukrepanja.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Zastrupitve z analgetiki
Paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in salicilati so zaradi protibolečinskega, protivnetnega in antipiretičnega delovanja med najbolj pogosto uporabljanimi in relativno varnimi učinkovinami. Preveliko (samo)odmerjanje pa ima lahko toksične učinke. Kakšni so klinični znaki zastrupitve? Zakaj je nujno hitro ukrepanje? Kako poteka zdravljenje? Kakšna so tveganja pri ostarelih? Odgovarja Tanja Varl Turk, dr. med., spec. interne medicine iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Pomen odpredpisovanja zdravil pri bolnikih s komorbidnostmi
Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica razlaga o možnostih deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi. Pri katerih bolnikih pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem postopamo v treh fazah in kako spremljamo bolnika po ukinitvi zdravil?
Register redkih nemalignih bolezni RS nov mejnik v obravnavi
Zadnje desetletje je (zlasti) v EU dozorelo spoznanje, da je nujen bolj sistematičen pristop k redkim boleznim – s ciljem, da jih bomo znali učinkoviteje prepoznati, še bolje (s)poznali njihove značilnosti in naravni potek ter prijemališča za zdravljenje in oskrbo. Slovenija z implementacijo registra orje ledino. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije z UKC Ljubljana.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje izziv?
Kako naj poteka antikoagulacijsko zdravljenje bolj kompleksnih bolnikov? O novih izzivih zdravljenja sta spregovorila Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, in Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Učinkovitost minimalno invazivne terapije s surfaktantom pri nedonošenčkih
Ali imajo nedonošenčki z dihalno stisko novorojenčka, ki so zdravljeni z neinvazivno dihalno podporo, po terapiji s surfaktantom s tehniko MIST boljše preživetje in kakšen je vpliv na pojav nevroloških razvojnih motenj? Odgovore prinaša študija, objavljena letos septembra v reviji JAMA.
Aktualna revija
