Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni
Zunajčrevesne manifestacije se lahko pri četrtini bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo pojavijo še pred nastopom črevesnih simptomov. Kako brez specifičnih terapevtskih biooznačevalcev za zunajčrevesne simptome izberemo ustrezno protivnetno in simptomatsko zdravljenje? Novosti tega področja povzema hitri test.
Bo vse to čez eno leto še res?
Umetna inteligenca vse bolj vstopa v medicino. Kakšna prihodnost se obeta in kako bo vplivala na vsakdanje delo in študij medicine? Kje je trenutno najbolj koristna in kdaj moramo biti previdni? Bo vse to čez eno leto še res? Razmišlja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.
V načrtu nacionalna mreža za obravnavo limfedema
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., je predstavila trenutne uspehe in izzive v zdravljenju onkoloških bolnikov z limfedemom, ki jih bo vse več. Izpostavlja, da je za optimalno obravnavo bolnikov v načrtu vzpostavitev nacionalne mreže ustrezno usposobljenih specialistov. Kje so še vrzeli v zdravljenju?
Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?
Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.
Zdravljenje melanoma skozi vprašanja
Kakšno je preživetje bolnikov z melanomom glede na stadij? Kako melanom zdravimo s sistemsko terapijo danes? Kateri so ključni neželeni učinki tarčnega zdravljenja in zdravljenja z zaviralci imunskih kontrolnih točk? Osvežite ali poglobite svoje znanje v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Napredovalo zdravljenje skozi vprašanja
Na voljo je že široka paleta bioloških zdravil za zdravljenje luskavice. Kakšni so mehanizmi delovanja posamezne učinkovine? Katere učinkovine veljajo za prvi izbor zdravljenja posebne skupine bolnikov? Kako veliko je breme srčno-žilnih komorbidnosti? Osvežite znanje s kratkim kvizom, ki ga je recenzirala Olga Točkova, dr. med.
Priporočila za obravnavo dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni
Sistemsko vnetje, prisotno pri psoriatični bolezni, vodi v številna pridružena stanja, med katerimi izstopajo bolezni srčno-žilnega sistema. Sistematično presejanje in obvladovanje dejavnikov tveganja bi bilo zato smiselno pri vseh bolnikih s postavljeno diagnozo, meni doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med. Preverite, katere parametre bi bilo smiselno intervalno spremljati.
O pomenu zgodnjega zdravljenja luskavice
Najnovejše raziskave kažejo, da zgodnejša uvedba biološke terapije bistveno poveča možnost za trajnejše učinke zdravljenja zmerne do hude luskavice. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana opozarja, da imajo naši bolniki v povprečju bolezen že 18 let pred uvedbo ustreznega zdravljenja.
Dva plaka, en sindrom
Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Kako luskavica vpliva na rodnost in izide nosečnosti
Približno polovica oseb z luskavico so ženske v rodni dobi. Ali bolezen posega tudi v izide nosečnosti? Povezavo so ugotavljali britanski raziskovalci v doslej največji tovrstni raziskavi, rezultate pa so pred dnevi objavili v reviji JAMA Dermatology.
Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili
Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.
Kako je poskrbljeno za slovenske bolnike s psoriatičnim artritisom?
Izsledki evropskih raziskav kažejo, da bolniki s psoriatičnim artritisom kljub dobrim možnostim sodobnega zdravljenja niso optimalno obravnavani. Kam se uvršča Slovenija in kako uspešno se pri nas povezujeta stroki, odgovorni za skrb bolnikov s psoriatičnim artritisom, je ocenil specialist interne medicine in revmatologije Dean Sinožič, dr. med., iz SB Celje.
Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Pot bolnika z rakom pljuč
Kateri so bolj ali manj značilni simptomi pljučnega raka? Kako pristopiti k diagnozi in kako napotiti bolnike na specialistično obravnavo? Kje poteka nadaljnja diagnostika ter zdravljenje? Odgovore je strnila Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Imunsko pogojeni neželeni učinki v onkološkem zdravljenju
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo eden izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako lahko ukrepa družinski zdravnik in kdaj je potrebna hospitalizacija ali obravnava na sekundarnem nivoju?
Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila v menopavzi
Zlati standard zdravljenja težjih menopavzalnih težav predstavlja hormonsko nadomestno zdravljenje, kljub temu pa velika večina žensk za lajšanje tegob uporablja zdravila brez recepta in prehranska dopolnila. Katera priporočiti, kako je z nedovoljenimi učinkovinami v prehranskih dopolnilih in kakšna tveganja prinašajo? Razlaga Dunja Mahorič, mag. farm. iz Lekarne Toplek.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno
Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.
Aktualna revija
