Manj je več?
Zakaj slikovna diagnostika nima želenega vpliva na odkrivanje in preprečevanje razsoja najbolj agresivnih rakov jajčnikov? Kje se zatika pri napotitvah in izvajanju centralizirane obravnave? Odgovarja doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Novosti v diabetologiji
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Kako bodo nova odkritja izboljšala obravnavo oseb s s sladkorno boleznijo (SB)?
Preživetje se podaljšuje pred našimi očmi
Diseminirani plazmocitom še vedno velja za neozdravljivo bolezen, a preživetje bolnikov danes pogosto presega deset let in več. Vsaka nova terapija pa temu doda še nekaj mesecev, celo let. Kako je pri nas poskrbljeno za bolnike, kakšno je sosledje zdravljenja in kje še ostajajo neznanke, odgovarja prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj je novega pri MS?
Zakaj so prodromalni znaki multiple skleroze veliko pomembnejši, kot smo vedeli do nedavna? Zakaj bo napredovanje prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov bolezni, v prihodnje lažje obvladljivo? Odgovarja doc. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pregled novosti z ESMO
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo, ki je bil konec oktobra v Madridu, je utrdil svoj status največjega onkološkega dogodka. Iz leta v leto privablja več udeležencev in prispeva več prelomnih spoznanj, ki usmerjajo delo internističnih onkologov in ostalih specialistov, vključenih v obravnavo bolnikov z rakom.
Z enostavno preiskavo lahko storimo še več
Vloga obposteljne ultrasonografije v družinski medicini raste. Anej Kebrič, dr. med., specializant družinske medicine iz Ambulante Jerković na Ptuju, verjame, da bo prihodnost tudi po zaslugi uporabe ultrazvoka prinesla bolj kakovostno obravnavo bolnikov na primarni ravni. Z enostavno ultrazvočno preiskavo lahko pomembno izboljšamo adherenco pri jemanju protimaščobnih zdravil.
Pomanjkanje AADC – diferencialna diagnoza
Pomanjkanje AADC (angl. aromatic L-amino acid decarboxylase deficiency, AADCD) je izjemno redka bolezen z raznoliko klinično sliko. Preglednica prikazuje znake in simptome AADC ter vrsto drugih navzven podobnih živčno-mišičnih in nevrometaboličnih bolezni. Preglednico je recenzirala specialistka pediatrije Tanja Loboda, dr. med.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Iatrogena možganska amiloidna angiopatija
Možganska amiloidna angiopatija (AA) je pogosto obolenje pri starejši populaciji in zelo redko pri ljudeh, mlajših od 55 let. Najpogosteje se možganska AA manifestira z razvojem znotrajlobanjske krvavitve (ZLK). ZLK so ponavadi lobarne, pogosto pa je ZLK pridružena kortikalna subarahnoidna krvavitev. V razumevanje možganske AA prinaša iatrogena možganska AA nov koncept.
Bolniki pogosto sami ne vedo, da imajo migreno
»Po raziskavi vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno,« poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so največji izzivi v diagnosticiranju in pravilni obravnavi bolnikov?
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Pregled najnovejših spoznanj pri obravnavi MS
Kaj sporočajo najnovejši dokazi o prodromalni multipli sklerozi (MS)? Kako uspešni smo in bomo pri preprečevanju od zagonov neodvisnega napredovanja prizadetosti? Kakšne spremembe obetajo prihajajoče terapevtske možnosti? Zbrali smo novosti, ki so jih predstavili tudi na kongresu ECTRIMS23.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kako obravnavati migreno v ADM in kdaj bolnike napotiti k nevrologu?
Migrena ostaja kljub veliki razširjenosti slabo prepoznana in suboptimalno obravnavana. Kako obravnavi migreno v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kako pravilno postaviti diagnozo glede na zadnje diagnostične kriterije? Kdaj bolnika napotiti na terciarno raven?
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Aktualna revija
