Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Dentalni amalgam: prepoved uporabe – konec težav?
Prepoved uporabe dentalnega amalgama v članicah EU je eden od rezultatov več kot desetletje trajajočih prizadevanj za opustitev uporabe živega srebra in zmanjšanje njegovih izpustov v okolje. Ker pa so v ustih ljudi še številne amalgamske plombe, bo z njimi povezana ekološka problematika še dolgo aktualna. Kakšna je pot sproščanja živega srebra iz dentalnega amalgama v okolje? Kateri ukrepi so potrebni za preprečitev oziroma zmanjšanje teh izpustov?
Kaj nam pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen diagnostike z urinskim testnim lističem, katere so njegove prednosti in omejitve, je na strokovnem srečanju Srce in ledvice 2024 predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija: izzivi in obeti v zdravljenju
Glomerulonefritis IgA se priplazi potihem, zato je nujno sledenje brezsimptomnih urinskih sprememb. Kakšne so prezentacije bolezni? Zakaj je ledvična biopsija pomembna za prognozo? Kako potekata obravnava in spremljanje bolnika ter kaj prinašajo nova zdravila? Pojasnjuje dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Obravnava IgA-nefropatije skozi vprašanja
IgA-nefropatija je pomemben vzrok za končno ledvično odpoved. Kaj storiti ob naključno ugotovljenih spremembah v seču? Kako ravnati ob sumu na IgA-nefropatijo in kateri je najboljši naslednji korak ob potrditvi bolezni? Kako odložimo ali preprečujemo zaplete? Informativen in poglobljen kviz s praktičnimi napotki je pripravila Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Klinična pot bolnika z IgAN
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma na koži obraza pomisliti pri starejših bolnikih? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma?
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Novi podatki Kliničnega registra kožnega melanoma
Breme melanoma se v Sloveniji povečuje, kažejo sveži podatki poročila kliničnega registra kožnega melanoma. Kateri so možni vzroki? Aktualne podatke je predstavila prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitut Ljubljana.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Molekula desetletja spreminja vlogo nuklearne medicine
Zdaj je najboljši čas za delo v nuklearni medicini, meni prof. dr. Sabina Dizdarević, dr. med., spec. nuklearne medicine iz Univerzitetne bolnišnice in Medicinske fakultete Brighton in Sussex v Veliki Britaniji. Nanizala je rezultate kliničnih raziskav – pri večini je aktivno sodelovala – ki so spreminjale zdravljenje razsejanega raka prostate.
Sindrom srčnega popuščanja pri starejših in komorbidnih bolnikih
Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih bolezni, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste. V prihodnje bo zato še bolj pomemben multidisciplinarni in sistemski pristop obravnave. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Premik v vse zgodnejše linije zdravljenja
Uspehi tarčnega radionuklidnega zdravljenja nevroendokrinih neoplazem so pospešili uporabo te oblike zdravljenja tudi pri raku prostate. O njeni varnosti in učinkovitost, izbiri ustreznih bolnikov in pričakovanih širitvah je govoril doc. dr. Luka Ležaić, dr. med., specialist nuklearne in interne medicine s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.
Ne čakajmo kardiologa za postavitev končne diagnoze
»Da bolnik s sumom na srčno popuščanje pride do kardiologa in opravi ultrazvok srca, je v našem zdravstvenem sistemu lahko precej dolgotrajno, zamud pa si pri zdravljenju ne moremo privoščiti. Še najmanj pri starejših, komorbidnih bolnikih,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Podaljšano celokupno preživetje ob dobri kakovosti življenja
Katere so pomembnejše klinične raziskave s teranostičnim oz. usmerjenim radioligandnim zdravljenjem raka prostate? Kako je algoritme zdravljenja začela spreminjati najbolj odmevna med njimi, raziskava VISION? Izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbral pomembne dokaze za klinično delo.
Čestitke za pomemben dosežek
Da je 177Lu-PSMA-617 na voljo tudi slovenskim bolnikom z razsejanim rakom prostate, je velik dosežek. Tako meni prof. dr. Irene Burger, dr. med., spec. nuklearne medicine, predstojnica Oddelka za nuklearno medicino Univerzitetne bolnišnice Basel, kjer to zdravljenje izvajajo že štiri leta. Kakšne so njene izkušnje in sporočila slovenskim kolegom?
Aktualna revija
