Alergijska reakcija na pik žuželke v povezavi z genetsko motnjo
Ali so življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije na pik žuželke iz reda kožekrilcev povezane z genetsko motnjo? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s tujimi kolegi prišli do odkritja, ki to potrjuje. Svoje ugotovitve so objavili v ugledni reviji Allergy.
Opustitev polnega cepljenja proti covidu-19 in hudi izidi te bolezni
Kljub dokazani učinkovitosti cepiva proti covidu-19 mnogi ljudje med epidemijo niso bili polno cepljeni. Avtorji epidemiološke raziskave iz Združenega kraljestva (ZK), objavljene v reviji Lancet, so ocenili, kolikšnemu številu hudih izidov covida-19 bi se lahko izognili s polnim cepljenjem celotnega prebivalstva.
Ponovna širitev presejanja
Presejanje slovenskih novorojencev za vrojene bolezni je doživelo drugo širitev po letu 2018. O aktualnih pridobitvah in uspehih, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid, je spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Blokatorji beta po akutnem miokardnem infarktu
Učinkovitost blokatorjev beta pri osebah s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem je dobro dokumentirana. Raziskave so že pokazale tudi ugoden učinek dolgoročnega jemanja blokatorjev beta po miokardnem infarktu, kjer so dosegli zmanjšanje umrljivosti za 20 %.
Molekularni mehanizmi kroničnega rinosinuzitisa
Molekularni mehanizmi, ki povzročajo kronični rinosinuzitis, še niso natančno pojasnjeni. Za boljše razumevanje bolezni in odkrivanje novih načinov zdravljenja je to znanje nujno. Slovenski raziskovalci so s svojo raziskavo prišli korak bližje temu cilju.
Kaj je znanstveno dokazano o akupunkturi?
Raziskovalci se s številnimi študijami trudijo razložiti mehanizem delovanja tega kitajskega načina zdravljenja. Raziskave potekajo predvsem na živalskih modelih, na katerih simulirajo bolezensko stanje človeka in preučujejo biološki odziv na zdravljenje z akupunkturo. Kaj so torej že znani mehanizmi delovanja akupunkture? V nadaljevanju povzemamo različne študije in dokaze o delovanju akupunkture.
Rigidnost uma ali telesa: kaj je večje breme?
Parkinsonova bolezen je sistemsko obolenje s širokim spektrom (ne)motoričnih simptomov. Pri zdravljenju moramo izhajati iz tistih, ki bolnika najbolj bremenijo, je povedala doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med težavami, ki lahko bolnikom pomenijo večjo oviro od motoričnih simptomov, je navedla bolečino.
Kritično branje medicinskih člankov
Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Na to smo lahko ponosni
V Sloveniji imamo na voljo praktično vsa zdravila za zdravljenje multiple skleroze (MS), ki so na razpolago tudi v svetu. Široka dostopnost zdravil nam omogoča optimalno zdravljenje in individualiziran pristop k posamezniku z MS ter kar najboljše dolgoročne izhode. Piše dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Kje so naši bolniki s KLB?
Pilotna raziskava o kronični ledvični bolezni (KLB) v Sloveniji je pokazala, da obstaja veliko razhajanje med številom oseb z diagnozo KLB in številom tistih, ki imajo to bolezen, a njihova medicinska dokumentacija o tem ne priča. Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja na vprašanje, kako in kje še bolj aktivno iskati to skupino bolnikov.
Postaja prihodnost MS bolj predvidljiva?
Zgodnje zdravljenje z visoko učinkovitimi zdravili spreminja epidemiologijo multiple skleroze (MS) in zmanjšuje število najbolj prizadetih bolnikov. Vabljeni k reševanju kviza, ki povzema aktualne preboje in stroko usmerja v tako imenovano prodromalno fazo MS.
Mariborska nuklearna medicina polaga velike upe na leto 2026
Radioligandno zdravljenje raka prostate želijo izvajati tudi v Mariboru, ovira so prostorske omejitve, kar naj bi v dveh letih rešili z dogradnjo prostorov Oddelka za onkologijo. Spodbudno je tamkajšnje število specializantov nuklearne medicine, ki bodo nosilci prihajajočih novosti. Kaj stroka še potrebuje za učinkovite, a zelo kompleksne terapevtske pristope?
Skokovit razvoj ciljanega radionuklidnega zdravljenja prinaša izzive
Potrebe po PSMA-usmerjenem radionuklidnem zdravljenju razsejanega raka prostate rastejo tako pri nas kot po svetu. O optimističnih napovedih, rezultatih domače klinične prakse in njenih največjih izzivih so spregovorile predstavnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana: predstojnica izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., dr. Daša Šfiligoj Planjšek, dr. med., in doc. dr. Petra Kolenc, mag. farm.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vsak monoklonski zobec še ni diseminirani plazmocitom
Kako veliko je breme diseminiranega plazmocitoma? Kje odkrijemo več bolnikov? Kdaj bolnika napotiti k hematologu? Kateri biokemični parametri pomagajo do potrditve suma na to bolezen? V videu odgovarja Biljana Todorova, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Za smiselno in učinkovito obravnavo starejših potrebujemo koncept
Katedra za interno medicino se je v zadnjih petih letih posebej posvetila problemu obravnave starejšega bolnika. Najpomembnejša težava je v tem, da nimamo koncepta, ki bi bil vodilo zdravnikom pri obravnavi starejših, ki bi uravnovesil zdravniške odločitve, omogočil, da bi bile te čim bliže optimalnim, in tako izboljšal izide zdravljenja. Pišejo prof. dr. Mišo Šabović. dr. med., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Aktualna revija
