V Sloveniji vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot druge evropske države sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar primanjkuje zdravil za ranljive skupine in zdravljenje redkih bolezni, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kako rešujemo težave s pomanjkanjem v Sloveniji?
Hormonska rezistenca pri hormonsko odvisnem raku dojk
V zadnjih štirih desetletjih je bilo odobrenih več zdravil za zdravljenje hormonsko odvisnega raka dojk, ki vplivajo na aktivnost ali sintezo estrogena. Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence.(1)
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Zdravljenje z zaviralci RAS in pooperativni zapleti
Francoski znanstveniki so želeli ugotoviti, ali je zdravljenje z zaviralci renin-angiotenzinskega sistema (RAS) pred večjo nekardiološko operacijo povezano s pojavnostjo pooperativnih zapletov. Rezultate te randomizirane raziskave so nedavno objavili v reviji JAMA.
Primerjava antihiperglikemikov in ledvični izidi
Kronična ledvična bolezen (KLB) je resen zaplet sladkorne bolezni. Smernice priporočajo uporabo zaviralcev SGLT2 in agonistov receptorjev GLP-1 za zniževanje srčno-žilnega tveganja pri bolnikih z visokim tveganjem, ni pa znana korist tega zdravljenja v primerjavi z drugimi antidiabetičnimi zdravili pri bolnikih z zmernim srčno-žilnim tveganjem. Objavljamo grafični prikaz rezultatov retrospektivne observacijske raziskave iz revije Clinical Journal of the American Society of Nephrology.
ZORA za pol zmanjšala incidenco RMV
Okužba s humanim papilomavirusom (HPV) lahko povzroča šest vrst raka, vključno z rakom materničnega vratu (RMV). O ključnih preprečevalnih ukrepih in njihovih uspehih je na 66. Tavčarjevih dnevih spregovorila doc. dr. Renata Košir Pogačnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Vpliv nadomeščanja železa na telesno zmogljivost pri HFpEF
Kakšen je vpliv železove karboksimaltoze na telesno zmogljivost? Raziskava FAIR-HFpEF, objavljena v reviji European Hearth Journal, kaže, da je intravensko nadomeščanje železa pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim (HFpEF) deležem, koristno.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Vpliv presejanja s PSA in slikanja z MR na odkrivanje raka prostate
Rak prostate je velik javnozdravstveni izziv, saj je eden najpogostejših rakov med moškimi, kar lahko vodi v prekomerno diagnosticiranje in nepotrebno zdravljenje. Presejalni testi za prostato specifični antigen (PSA) in novejše metode, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI), so ključni za izboljšanje zgodnjega odkrivanja.
Nova era v zdravljenju migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, je spregovorila o predpisovanju novih zdravil v ambulanti družinske medicine, pričakovanih spremembah smernic in prihajajočih terapijah.
Novi načini preventivnega zdravljenja migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Kako se lotiti diagnosticiranja migrene, katere terapije so na voljo in kako oceniti, kdaj je zdravljenje učinkovito?
Aktualni koledar cepljenja otrok
Predstavljamo aktualni koledar cepljenja otrok - kdaj in kako cepiti v prvem in drugem letu starosti, katera so ostala priporočena cepljenja od 6. do 24 (ali 32. tedna), kako poteka cepljenje pred vstopom v šolo in v šolskem obdobju. Vsebino je recenziral Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
Priporočena cepljenja ostajajo spregledana
Obveznemu programu cepljenja otrok pri nas dobro sledimo, delež precepljenosti s priporočenimi cepivi pa je nerazumljivo majhen, ugotavlja Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije iz Zdravstvenega doma Kamnik. Kakšne so številke, pristopi k informiranju staršev in kakšne so novosti letošnjega programa cepljenja?
Okoli 6 % otrok rojenih z OBMP
O neplodnosti govorimo, kadar pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite. Ocenjujejo, da je neploden že vsak šesti par. Vzroki za neplodnost so lahko pri ženski ali pri moškem in so večinoma enakomerno porazdeljeni med partnerji. V okoli 10 do 15 % vzroka za neplodnost ne najdemo. O oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OMBP) piše doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. gin. in porodništva z UKC Ljubljana.
So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.
Do otroka z biomedicinsko pomočjo
Da je v Sloveniji področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo izjemno dobro urejeno, se strinjajo vsi sogovorniki s KO za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, kar potrjujejo tudi podatki, primerljivi z drugimi državami. Razkrivamo, kako poteka celoten proces ter ključne korake za uspešnost postopka.
Razlike med spoloma pri bolečini in njenem zdravljenju z analgetiki
Raziskave so pokazale, da spol pomembno vpliva na doživljanje bolečine, kar je posledica bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov. Razlike med spoloma pa se ne kažejo le pri občutljivosti na bolečino, temveč tudi pri farmakoloških odzivih na zdravila proti bolečinam in izidih zdravljenja. Piše prof. dr. Lovro Žiberna, mag. farm., s Fakultete za farmacijo.
Gastrointestinalna varnost nesteroidnih antirevmatikov
Nesteroidne antirevmatike (NSAR) naj bi redno jemalo kar 8 % populacije, imajo pa tudi neželene učinke, ki se pojavljajo predvsem v gastrointestinalnem (GI) traktu. Kateri so dejavniki tveganja za GI zaplete? Kako je s preventivnimi ukrepi? Kakšna je primerjava varnostnega profila pogosto uporabljanih NSAR? Razlaga Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Ljubljana.
Vpliv NSAR na prebavila skozi vprašanja
Kakšni izzivi se lahko pojavijo pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki, ko gre za neželene učinke v gastrointestinalnem sistemu? Kakšni so ukrepi v praksi? Hitri test s primerom je pripravila Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Preprečevanje VTE pri hospitaliziranih internističnih bolnikih
Venski trombembolizmi (VTE) pri hospitaliziranih bolnikih so eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Preprečevalno zdravljenje je varno in učinkovito, a se glede na objavljene podatke in tudi glede na podatke slovenske presečne analize premalo uporablja. Za zgodnjo diagnozo in zdravljenje je zelo pomembno prepoznavanje znakov in simptomov tromboze, hkrati s prepoznavanjem dejavnikov tveganja za razvoj tromboze pri posameznem bolniku, tako da za vsakega bolnika izberemo ustrezno preprečevalno zdravljenje.
Vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar gre za ranljive skupine, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo farmacevtov? Kako rešujemo težave v praksi? Kakšen je angleški pristop?
Aktualna revija
