Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Klinična pot bolnika z IgA-nefropatijo na specialistični ravni
Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritem obravnave na specialistični ravni z aktualnimi novostmi je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Nad težave proaktivno
Najbolj moteči simptomi v perimenopavznem in zgodnjem postmenopavznem obdobju so vročinski oblivi in nočno potenje, ki prizadenejo kar tri četrtine žensk. Ti simptomi pomembno znižujejo kakovost življenja in so pogost razlog za obisk zdravnika. Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana, nam je razložila, kako se lotiti teh izzivov in optimalno obravnavati težave.
Dolgoročno tveganje za možgansko kap po TIA ali manjši možganski kapi
Bolniki, ki so doživeli tranzitorno ishemično atako (TIA) ali manjšo možgansko kap, imajo visoko dolgoročno tveganje za ponovno možgansko kap, je potrdila metaanaliza, nedavno objavljena v reviji JAMA.
Od srednjega veka do negotovosti današnjega sveta
Jesen je ugoden čas za kontemplacijo. Ko se po kipečem poletju v naravi vse nekoliko umirja, pa tudi izginja, je to lahko obdobje za izostren pogled vase in v svet. Prav to stanje na svoj način spodbujajo izbrane razstave, ki si jih je v prihodnjih mesecih mogoče ogledati v naši soseščini.
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Pregled zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili seznam zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk glede na mehanizem delovanja, pot uporabe, indikacije ter pomembne neželene učinke.
ECTRIMS 2025 o pospešku diagnostike MS
Na letošnjem letnem kongresu ECTRIMS so ocenjevali učinke lani sprejetih diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo (MS), pozdravili nove terapevske pristope in utrdili vlogo uveljavljenih visokoučinkovitih zdravil, posebej pa so poudarili pomen zgodnje prepoznave kognitivnih motenj pri bolnikih z MS.
Algoritem zdravljenja stabilne angine pektoris
Kakšna naj bo optimalna terapija stabilne angine pektoris glede na hemodinamski profil in sočasne bolezni, kot so motnje atrioventrikularnega prevajanja, mikrovaskularna angina pektoris, atrijska fibrilacija, srčno popuščanje, kronična obstruktivna bolezen in sladkorna bolezen?
Z dobro ekipo ni nič nemogoče
Asist. Jure Tršan, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana, se strokovno in raziskovalno posveča predvsem aterosklerozi in koronarni bolezni. V okviru doktorskega študija z Alpaco raziskuje področje preprečevanja srčnega popuščanja, od lanskega smučanja v Dolomitih pa se ukvarja tudi z umetno inteligenco.
Diagnostični algoritem v obravnavi debelosti
Diagnoza debelosti zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Nova razvrstitev komisije Lancet, ki debelost razvršča v predklinično in klinično na podlagi standardiziranih kriterijev, omogoča jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo.
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
IgA-nefropatija: sodobni pristopi k podpornemu in specifičnemu zdravljenju
Izr. prof. dr. Željka Večerić-Haler, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, predstavlja trenutne standarde zdravljenja IgA-nefropatije. Kakšne so možnosti osnovnega podpornega zdravljenja in imunosupresivne terapije pri izbranih bolnikih? Kaj pa uspehi novih specifičnih zdravil?
Klinična in ekonomska smotrnost farmacevta predpisovalca
Zaključil se je pilotni projekt o nadgradnji sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem, ki je potekal v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Vodja projekta, izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farmacije iz ZD Ormož in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, predstavlja rezultate. Vpliv na stroške je izjemen. Za koliko pa se je izboljšalo sledenje smernicam? Kako je s kakovostjo življenja in za koliko se je povečalo število receptov, ki so dosegli vnaprej določene klinične izide?
Posodobitev smernic ESC/EAS za obravnavo dislipidemij iz leta 2019
Prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, v prispevku med drugim piše o vlogi zniževanja holesterola LDL pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, o obvladovanju lipidov pri akutnem koronarnem sindromu, o razširjenih terapevtskih možnostih in o zdravljenju s statini pri populacijah z virusom HIV in rakom.
Čim prej, čim nižje, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za obravnavo dislipidemij in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
ESC 2025: srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
