Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Akutno in preventivno zdravljenje migrene
Predloga algoritma za akutno in preventivno zdravljenje migrene sta bila osnova za razpravo na strokovnem dogodku Migrena 2025 Sekcije za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenskega zdravniškega društva, ki je potekal aprila 2025. Algoritma sta podlaga in pomoč specialistom družinske medicine, nevrologom in algologom ter vsem, ki se ukvarjajo z obravnavo bolnikov z migreno. Temeljita na smernicah Mednarodnega združenja za glavobol in Ameriškega združenja za glavobol ter sta prilagojena slovenski zdravstveni praksi z upoštevanjem razpoložljivih smernic ter strokovnega soglasja
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
MASLD zahteva našo pozornost
Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju. Kako ukrepati, če je MASLD pridružena sladkorni bolezni tipa 2, debelosti, arterijski hipertenziji in dislipidemiji?
Skrita bremena AD
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom (AD) prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
S profilaktičnim zdravljenjem je vse drugače
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?
Če bi imel napoj, ki bi ti lahko vrnil mladost, bi ga popil? Vprašanje, ki so si ga postavljali mitološki junaki, je zanimivo tudi danes. Od iskanja izvira mladosti do sodobnih laboratorijev – želja, da bi ustavili čas, ostaja večna. In morda se del odgovora skriva v enem najosnovnejših elementov našega življenja – kisiku.
Poletna lahkotnost
Poletje v vsakdan vnese prav posebno lahkotnost, ki prežema telo in duha. Misli so vedre, usmerjene v dopustniške načrte, srce pa se po otroško navdušuje nad utrinki avgustovske noči. Poletna lahkotnost se zrcali tudi v bralnem izboru: prileže se knjiga, ki se prijetno bere in je z izvirno vsebino prava osvežilna pijača za dušo.
Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa
Po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor je Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.
Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi
V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice
Izr. prof. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med., višja spec. ginekologije in porodništva in doc. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije, obe z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, predstavljata poudarke z ljubljanskega mednarodnega kongresa Fetus as a Patient in Novakovih dnevov ter stične teme neonatologije ter perinatologije. Kateri izzivi ostajajo in kje smo primerljivi z najboljšimi?
Pomanjkanje železa kot pogost vzrok anemije: od diagnoze do terapije
Pomanjkanje železa je najbolj prevalentno pomanjkanje mikrohranila na svetu. Globalna prevalenca anemije zaradi pomanjkanja železa je 33 %. Pomanjkanje železa je edino pomanjkanje hranila, ki je prevalentno tako v državah z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki. Kako jo prepoznamo in obravnavamo odrasle in nosečnice?
Algoritem obravnave bolnika z anteriornim uveitisom
Kako obravnavati infekcijski in neinfekcijski anteriorni uveitis? Katere so presejalne preiskave? Kdaj bolnika napotiti v ambulanto za uveitis? Algoritem obravnave je pripravila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije.
Diagnostika in zdravljenje anteriornega uveitisa
Anteriorni uveitis predstavlja 50 do 90 % vseh uveitisov, ki se pojavljajo v populaciji. Katere entitete anteriornega uveitisa ne zahtevajo posebne dodatne diagnostike, zahtevajo pa specifično zdravljenje? Kakšne so oblike zdravljenja in s katerimi skupinami zdravil? Kaj iščemo, ko govorimo o negranulomskem anteriornem uveitisu in kakšna je širša sistemska diagnostika pri granulomskem uveitisu? Pojasnjuje izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Aktualna revija
