Vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar gre za ranljive skupine, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo farmacevtov? Kako rešujemo težave v praksi? Kakšen je angleški pristop?
Izzivi in priložnosti v diagnosticiranju PFIC
Doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana v videu razloži, kdaj pomisliti na progresivno družinsko intrahepatično holestazo (PFIC) in komentira, koliko časa traja, da bolniki pridejo do diagnoze ter kako uspešno je sodobno zdravljenje.
Kolikšno je finančno breme slovenskih bolnikov z rakom?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Progresivna družinska intrahepatična holestaza (PFIC)
Predstavljamo strnjene informacije o progresivni družinski intrahepatični holestazi (PFIC) – heterogeni skupini redkih jetrnih bolezni, za katero je danes na voljo učinkovito zdravljenje. Kako prepoznati bolezen in kako postopati ob postavljenem sumu?
Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Ali poznamo neželene učinke zdravljenja z imunoterapijo?
Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Kdaj se lahko pojavijo? Kako jih obvladujemo? Ali lahko pojav neželenih učinkov napoveduje tudi dober odziv na zdravljenje? Svoje znanje preverite v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Kje so še bolniki?
Pri nas imamo manj bolnikov z narkolepsijo, kot bi lahko pričakovali, poudarja doc. dr. Barbara Stražišar Gnidovec, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije z Otroškega oddelka SB Celje. Kako prepoznati to bolezen pri otrocih in mladostnikih? Kdaj napotiti bolnike k somnologu?
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Nezadovoljen bolnik je recept za neadherenco
Jasna informacija in zaupanje sta bistvenega pomena za dobro adherenco bolnikov pri zdravljenju kronične bolečine z zdravili. Če bolnika pustite samega z zdravili, je veliko večja verjetnost, da bo opustil terapijo, poudarja Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
Kdaj ibuprofen s podaljšanim, kdaj s takojšnjim sproščanjem?
Kakšne so značilnosti učinkovine ibuprofen s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem? Katere so ključne razlike in kako nihanje plazemskih koncentracij vpliva na terapevtski učinek? Kakšna je varnost in učinkovitost? Pojasnjuje prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
(Pre)poznate narkolepsijo?
Narkolepsija je redka motnja spanja, ki v Evropi prizadene 2 do 5 ljudi na 10.000 prebivalcev. Pogosto se pojavi v mladostni dobi. Gre za kronično bolezen, pri kateri lahko z ustreznim zdravljenjem bistveno zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome. Kateri so njeni ključni simptomi in znaki?
Prilagodljive vedenjske intervencije za obravnavo debelosti
Vedenjske intervencije za izgubo telesne teže se v klinični praksi težko izvajajo. Rešitve, ki bi omogočale zgolj vodenje prek e-zdravja (denimo aplikacije na pametnih telefonih), bi lahko pomenile učinkovit ukrep na ravni populacije.
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Antibiotiki in tveganje za nevrorazvojne motnje pri otrocih
Nevrorazvojne motnje pri otrocih so pomemben javnozdravstveni izziv, saj imajo dolgoročne posledice za življenje posameznikov in celotno družbo. Njihova globalna razširjenost, vključno z motnjami avtističnega spektra, vztrajno narašča.
Aktualna revija
