Mesto imunoterapije pri zdravljenju pljučnega raka
Imunoterapija je kot sistemsko zdravljenje za nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) v zadnjem desetletju dobila pomembno vlogo pri obravnavi teh bolnikov. Več kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost, zadnja dognanja na tem področju pa so predstavili na kongresu ESMO Immuno-Oncology.
Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Zakaj je onkološko svetovanje na daljavo pomembno tudi za zdravnike?
Klicni center Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ustanovljen med epidemijo covida-19, je prerasel prvotne okvire. Bolnikom poleg splošnih informacij in naročanja nudi zdravstveno svetovanje. O najpogostejših razlogih za klice in protokolu svetovanja je spregovorila Aleksandra Grbič, pred., dipl. m. s., uni. dipl. org., z OI Ljubljana. Kdaj bolnike po posvetu usmerijo k osebnemu zdravniku?
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.
Dedni rak v ambulanti družinskega zdravnika
Genetsko svetovanje in testiranje igrata vse pomembnejšo vlogo pri preprečevanju in zdravljenju raka. Barbara Stojanov, dr. med., specialistka klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, je pojasnila, kako na primarni ravni prepoznati dedne oblike raka, kdaj in na kakšen način bolnike napotiti na genetsko obravnavo ter kakšni so nadaljnji koraki po prejemu izvida.
Kaj je novega? Farmacevt svetovalec in (pred)predpisovanje zdravil
Pilotni projekt, ki poteka v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji, nadgrajuje sodelovanje med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem. Kaj lahko (pred)predpiše farmacevt svetovalec? Kakšni so prvi vtisi in kaj to pomeni za klinične izide? Kako je sodelovanje videti v praksi? Pojasnjuje izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. iz ZD Ormož in Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru - vodja projekta CRP.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Kdaj pomislimo na Friedreichovo ataksijo?
Klinična slika je pri Friedreichovi ataksiji zelo raznolika, v veliki večini primerov se bolezen izrazi že v otroštvu ali najstniškem obdobju, pravočasno prepoznavanje znakov pa je pomembno za ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Na katere nevrološke in nenevrološke simptome moramo biti pozorni? Vsebino je pripravila asist. Tita Butenko, dr. med.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Dočakali smo preboj
Na področju preventivnega zdravljenja migrenskih glavobolov smo z zdravili, ki zavirajo delovanje CGRP, dosegli velik napredek, poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, vodja Oddelka za nevrologijo SB dr. Franca Derganca Nova Gorica. Kako so monoklonska telesa proti CGRP in gepanti razširili možnosti in izboljšali učinkovitost ter adherenco pri zdravljenju?
Obravnava migrene v ambulanti družinske medicine
Kako potrdimo diagnozo? Katera so specifična zdravila za akutno in preventivno zdravljenje migrenskega napada? Preverite svoje znanje v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik?
Kdaj se odločimo za preventivno zdravljenje? Katere novejše specifične terapije lahko predpiše specialist družinske medicine? Kaj naj bo cilj preventivnega zdravljenja in kako oceniti njegovo uspešnost? Odgovore smo zbrali v infografiki.
Sindrom razdražljivega črevesa pogosto povezan z zlorabami
Sindrom razdražljivega črevesa je ena najpogostejših funkcionalnih črevesnih bolezni. Kateri so sprožilni dejavniki in kako poteka diagnostika? Kakšno je farmakološko zdravljenje in kako pomemben je nefarmakološki pristop? So diete učinkovite? Razlaga prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Smernice ESC: Ocena klinične verjetnosti obstruktivne KAB in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Plašč iz besed
Včasih nas zazebe do srca. Čeprav se nam ob tem naježi koža, občutek ni vezan na zunanjo temperaturo, temveč na slabo novico, pretresljivo spoznanje, razočaranje … Ob začetnem šoku se dobro obnesejo ukrepi za preganjanje dejanskega mraza: topla odeja, vroč čaj, dolg objem …, nato pa je treba globlje, po plašč iz besed. Ne praznih, posplošenih floskul, temveč premišljenih besed, ki stvari postavijo v pravo perspektivo. Če imamo koga, ki ...
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Opravičilo in popravek
Spoštovani,
na naslovnici tiskane decembrske številke revije pHarmonia je prišlo do nenamerne napake pri navedbi imena intervjuvanca. Gašperja Tonina, dr. med., mag. slov. in mag. spl. jezikosl., smo napačno navedli kot Mateja Tonina.
Za to nedoslednost se iskreno opravičujemo tako Gašperju Toninu kot tudi našim bralcem.
Uredništvo revije pHarmonia
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Normalno življenje s HIV
V osemdesetih letih je okužba s HIV pomenila smrtno obsodbo. Sodobne terapije omogočajo nezaznavnost in neprenosljivost virusa ter normalno življenje, kljub temu pa stigma ostaja tudi med zdravstvenim osebjem, opozarja Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Aktualna revija
