Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
S profilaktičnim zdravljenjem je vse drugače
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?
Če bi imel napoj, ki bi ti lahko vrnil mladost, bi ga popil? Vprašanje, ki so si ga postavljali mitološki junaki, je zanimivo tudi danes. Od iskanja izvira mladosti do sodobnih laboratorijev – želja, da bi ustavili čas, ostaja večna. In morda se del odgovora skriva v enem najosnovnejših elementov našega življenja – kisiku.
Poletna lahkotnost
Poletje v vsakdan vnese prav posebno lahkotnost, ki prežema telo in duha. Misli so vedre, usmerjene v dopustniške načrte, srce pa se po otroško navdušuje nad utrinki avgustovske noči. Poletna lahkotnost se zrcali tudi v bralnem izboru: prileže se knjiga, ki se prijetno bere in je z izvirno vsebino prava osvežilna pijača za dušo.
Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa
Po službovanju v Urgentnem centru UKC Maribor je Igor Goričan, dr. med., spec. urgentne medicine, oblekel vojaško uniformo. Kot predstavnik stalne sestave Slovenske vojske je lani v Nemčiji uspešno končal enega najzahtevnejših usposabljanj vojaških letalskih zdravnikov. Spregovoril je o sistematični krepitvi vojaškega zdravstva pri nas in o tem, da se javno zdravstvo, če želi biti učinkovito, ne more vsakodnevno ukvarjati s kriznim upravljanjem.
Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi
V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice
Izr. prof. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med., višja spec. ginekologije in porodništva in doc. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije, obe z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, predstavljata poudarke z ljubljanskega mednarodnega kongresa Fetus as a Patient in Novakovih dnevov ter stične teme neonatologije ter perinatologije. Kateri izzivi ostajajo in kje smo primerljivi z najboljšimi?
Pomanjkanje železa kot pogost vzrok anemije: od diagnoze do terapije
Pomanjkanje železa je najbolj prevalentno pomanjkanje mikrohranila na svetu. Globalna prevalenca anemije zaradi pomanjkanja železa je 33 %. Pomanjkanje železa je edino pomanjkanje hranila, ki je prevalentno tako v državah z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki. Kako jo prepoznamo in obravnavamo odrasle in nosečnice?
Algoritem obravnave bolnika z anteriornim uveitisom
Kako obravnavati infekcijski in neinfekcijski anteriorni uveitis? Katere so presejalne preiskave? Kdaj bolnika napotiti v ambulanto za uveitis? Algoritem obravnave je pripravila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije.
Diagnostika in zdravljenje anteriornega uveitisa
Anteriorni uveitis predstavlja 50 do 90 % vseh uveitisov, ki se pojavljajo v populaciji. Katere entitete anteriornega uveitisa ne zahtevajo posebne dodatne diagnostike, zahtevajo pa specifično zdravljenje? Kakšne so oblike zdravljenja in s katerimi skupinami zdravil? Kaj iščemo, ko govorimo o negranulomskem anteriornem uveitisu in kakšna je širša sistemska diagnostika pri granulomskem uveitisu? Pojasnjuje izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Širitev uporabe ultrazvoka črevesja
Na Šoli ultrazvoka črevesja, ki jo je organiziral doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana, je dr. Frauke Peterson, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Nemčije, predstavila uporabno vrednost pri nas novega pristopa v obravnavi bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Med udeleženci je bila tudi prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Maribor. Kakšni so bili zaključki srečanja?
Zdravljenje CB z zaviralci IL-23
V priznani farmakološki reviji Drugs je bil pred kratkim objavljen pregledni članek, katerega soavtor je doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana. Skupaj s kanadskimi kolegi je sodeloval v analizi obstoječih dokazov o učinkovitosti in varnosti zaviralcev interlevkina 23 (IL-23) pri zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Članek povzema rezultate raziskav in daje usmeritve za prihodnost.
